“Predsednik vlade Janez Janša se je v danes v Prapretnem pri Hrastniku udeležil otvoritve trenutno največje sončne elektrarne v državi. 6748 sončnih modulov bo na nekdanjem degradiranem območju letno proizvedlo več kot tri gigavatne ure električne energije. V prihodnjih letih pa se bo elektrarna razširila do skupne moči 15 MW. Na ta način se v Prapretnem pri Hrastniku ustvarja točka energetskega pravičnega prehoda. Holding Slovenske elektrarne s to investicijo vlaga v prihodnjo zanesljivo oskrbo z električno energijo in sledi smernicam EU po zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na otvoritvi je predsednik vlade zbrane tudi nagovoril,” sporoča Vlada RS.
Uvodoma je predsednik vlade Janez Janša dejal, da smo v preteklem stoletju večino električne energije pridobili iz ogljičnih virov, in ko danes govorimo o tem, ima to nek slabšalni prizvok, a tega razvoja, ki ga imamo danes, tudi vsega tega, kar imamo vgrajeno v sončne kolektorje ne bi bilo, če teh ogljičnih virov ne bi imeli. “V začetku civilizacija ni bila na tisti stopnji, da bi lahko izkoriščala sončno energijo ali ostale vire, ki jih danes imenujemo trajnostne in zelene,” je spomnil premier in dodal, da se mu zdi prav, da je tudi EU prišla do odločitve, da je ustanovljen sklad za pravičen prehod, s katerim se bomo oddolžili tistim krajem in regijam in spominu ljudi, ki so desetletja s kopanjem premoga, ogljičnega vira, zagotavljali energent, za proizvodnjo električne energije in za razvoj civilizacije.
“Ko se je prvič začelo govoriti o zelenem prehodu na začetku tega stoletja, tega pogleda ni bilo,” je dejal premier. Spomnil je, da je ne le pri nas, ampak tudi po Evropi na stotine primerov, kjer so se neke cvetoče pokrajine ali krajine ter subregije, ki so živele od kopanja premoga in proizvodnje električne energije iz premoga, spremenile ne samo v devastirano krajino, za katero ni nihče dobro poskrbel, ampak tudi v demografsko ogroženo območje z izseljevanjem. “Nismo edini s to zamudo, samo to ne sme biti izgovor. Končno so na voljo dodatni viri in veliko tega, kar se je v Zasavju dolgo čakalo, bo prišlo bistveno hitreje, če bom dovolj pametni, da te vire prav izkoristimo,” je ob tem dejal predsednik vlade.
Kot je dodal, je zeleni prehod v zadnjem času neka sveta beseda. Zadnji dve leti govorimo o pametnem in pravičnem prehodu. “Pameten prehod pomeni, da ne skačemo v bazen, kjer ni vode. Celotno proizvodnjo električne energije lahko takoj razogljičimo, ugasnemo lahko vse tiste proizvodne kapacitete elektrike, ki se napajajo brez ogljika in bomo brez-ogljični, a kaj to pomeni za civilizacijo? To pomeni padec nazaj v neko stanje, iz katerega se bomo kopali tako, da bomo proizvajali še več CO2-ja kot danes. Po nekem obdobju takšnega idealističnega pogleda na zeleni prehod, je EU v neki zreli fazi, ki jo še pospešujejo dogodki v naši vzhodni soseščini,” je povedal predsednik vlade.
Ruska agresija nas je spodbudila k iskanju novih virov energije
Nadaljeval je, da je zrelo fazo pogleda na zeleni prehod pospešila ruska agresija na Ukrajino, ki je naenkrat, – kljub temu, da so bila prej opozorila in svarila, ni kaj dosti pomagalo, še vedno so se gradile kapacitete, ki so Evropo delale še bolj odvisne od enega vira ali ene geografske smeri, – povzročila iskanje novih kapacitet za proizvodnjo električne energije in izkoriščanje lastnih virov. “Torej to je nekaj, kar se je v finančnih načrtih ter dolgoročnih in srednjeročnih projekcijah EU nekako ujelo in rezultat tega je, da bo na voljo zelo veliko finančnih virov, nepovratnih in kreditnih, in bomo morali biti dovolj pametni, da bomo to izkoristili,” je povedal predsednik vlade.
Glede sončne energije je predsednik vlade dejal, da je sonce starejše v milijardah merskih enot od kakršnih koli začetkov človeške civilizacije in šele nekaj kratkih let znamo izkoriščati to sončno energijo. “Ko so se pojavili prvi sončni kolektorji, so bile optimistične napovedi, da bomo v desetih letih vso energijo proizvajali od sonca, ker je to z vidika človeškega življenja neomejen vir in da se bo vse to spremenilo. A kdor je gledal in bral zgodovino elektrike in izumov, ve, da tudi takrat, ko so zasvetile prve žarnice po svetovnih metropolah, in ko so dejali, da bo v nekaj letih vse na elektriko, se to ni zgodilo, zaradi različnih razlogov. Pri teh napovedih je, kot nas izkušnje učijo, treba biti previden in realen,” je povedal premier.
Ni dovolj zalog litija za električne avtomobile, zato bodo potrebne nove rešitve hranjenja energije
“V naših načrtih je, da v naslednjem desetletju približno polovico gospodinjstev preskrbimo z elektriko iz sončne energije, za to bodo potrebna milijardna vlaganja,” je poudaril premier. Dodal je treba je tudi vedeti, da sončna energija seveda je zelena, a so sončni kolektorji črni in jih ni mogoče postavljati povsod, saj si ne želimo Slovenije spremeniti iz zelene dežele v črno. “Imamo pa mnogo devastiranih območij, neizkoriščenih področij, imamo silne površine javnih streh na javnih stavbah, ki so neizkoriščene, polno tega je, še posebej tam, kjer je sonca največ, tako da so možnosti velike. Če bomo želeli dejansko izpolniti velike ambicije, ki jih imamo, bo potrebno v prihodnjih letih uresničiti vsaj nekatere od teh napovedi glede preboja pri hranjenju električne energije,” je dejal premier in dodal, da potrebujemo post-litijsko obdobje.
“Na celem planetu ni dovolj zalog litija, da bi izdelali dovolj baterij za električne avtomobile, če želimo preiti na popolnoma električen transport,” je dodal in poudaril, da obstajajo nekatere obetavne raziskave, vendar pa je marsikaj odvisno od tega, kako bomo dosegli tehnološke preboje in kako bomo sposobni potem to prevesti v prakso. “Že zgodovina uporabe električne energije nas uči, da so bili mnogi patenti potrjeni pred stotimi leti in jih šele sedaj spravljamo v komercialno uporabo,” je dejal predsednik vlade. “Če operiramo s tistimi elementi formule, ki so znani, imamo v Sloveniji še velike neizkoriščene možnosti za proizvodnjo in uporabo električne energije, potrebujemo pa znatne investicije. Glede na to, da bodo sredstva na razpolago, in s trendom gospodarske rasti, ki ga imamo, je to mogoče,” je dejal predsednik vlade.
Ključen je tudi varnostni vidik: Gradnja malih sončnih in hidroelektrarn
“Svet se je 24. februarja letos spremenil. Tega se še ne zavedamo dovolj. Viri, ki jih imamo doma, so v tem spremenjenem svetu desetkrat bolj dragoceni, kot so bili prej,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da ne glede, da je Slovenija del skupnega evropskega energetskega trga in ne glede da, ceno elektrike zaračunavamo na podlagi formule, ki je evropska, in je v tem času neprimerna in se spreminja, je potrebno računati na situacije, ko to ne bo delovalo in ko se bo lahko uporabilo le tisto električno energijo, ki se jo bo lahko proizvedlo doma, ali čim bližje. “Prav zato je gradnja malih hidroelektrarn, malih sončnih elektrarn ne samo nekaj, kar je treba spodbujati iz okoljevarstvenega vidika in zelenega prehoda, ampak tudi iz vidika varnosti.
Le en obsežnejši kibernetski napad na naše omrežje, lahko povzroči izpade dolge dneve, tedne, mesece. Predstavljajte si življenje en teden brez električne energije, v bolnišnicah, javnih zavodih.., Karkoli zgradimo in proizvaja električno energijo in je na voljo, je velikanska dodana vrednost, ki se jo zavemo šele takrat, ko to potrebujemo,” je dejal premier. V zaključku nagovora se je zahvalil vsem, ki se trudijo v tej smeri, da to dosežemo in vsem, ki so sodelovali pri izgradnji te sončne elektrarne. “Da dosežemo cilje, ki so napisani v naših programih, bi bilo potrebno praktično vsak mesec zgraditi sončno elektrarno, ki bo največja, ki bo večja od prejšnje, torej nas čaka še veliko dela,” je zaključil predsednik vlade Janša. Po prireditvi je sledil tudi slavnostni prerez traku, predsednik vlade pa si je sončno elektrarno v spremstvu hrastniškega župana in vodstva HSE tudi ogledal.
Domen Mezeg