Nujna sta zaščita pred napadi in odstrel zveri

Visoke elektromreže skupaj s pastirskimi psi so najbolj učinkovita zaščita pred napadi velikih zveri. Ob tem pa je nujno, da se populacijo zveri uravnava tudi z odstrelom. “Samo oba ukrepa skupaj lahko na dolgi rok pripeljeta do uspešnega sobivanja človeka z velikimi zvermi,” poudarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije.

JURŠČE, BAČ > “Takoj, ko sem prvič opazil volka ob pašniku, sem zaprosil za urgentni komplet elektromrež. Volka in medveda videvam ob pašniku skoraj vsakodnevno,” je ob ogledu njegove kmetije kot primera dobre prakse povedal Simon Godec, ki visoko elektromrežo za zaščito 34-glave črede drobnice na svojem pašniku ob robu vasi Bač, tako rekoč na pragu snežniških gozdov, uporablja zadnja štiri leta. Pred tem je uporabljal nizko mrežo, ki pa ni tako učinkovita. “Takrat mi je volk pokončal ovco, kozo in kozliča. Odkar imam visoke mreže, pa škode še nisem imel,” pove.

Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) poudarjajo, da so pred napadi velikih zveri najbolj učinkovite visoke elektromreže. “Pri tem pa je ključen močan električni tok, saj samo ta lahko odžene medvede, volkove in šakale pred napadi na domače živali,” poudarja Rok Černe z ZGS, kjer prek različnih projektov, sofinanciranih iz različnih evropskih mehanizmov, razvijajo dobre prakse na terenu in jih nato prenašajo v sistemsko ureditev na državni ravni.

Slovenska nagrada Natura 2000 Zavodu za gozdove Slovenije

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) si je za aktivnosti pri preprečevanju škod po velikih zvereh prislužil slovensko nagrado Natura 2000 v kategoriji družbeno-gospodarske koristi. Za monitoring risa za reševanje pred izumrtjem ter projekta Ne povabimo medveda na kosilo in Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem pa je osvojil še tri priznanja za finaliste. S slovensko nagrado Natura 2000 ob 30-letnici programa Life in Nature 2000 v Evropski uniji in 18-letnici Nature 2000 v Sloveniji nagrajujejo dobre prakse upravljanja z območji Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. Osemčlanska strokovna žirija je ocenjevala 21 prijav v petih kategorijah, nagrado pa bodo podelili šestim zmagovalcem. Doslej so podelili tri, poleg ZGS sta jo prejela še Notranjski regijski park in Triglavski narodni park.

Ministrstvo za okolje in prostor tako rejcem in čebelarjem, ki so že utrpeli škodo, od leta 2015 sofinancira 80 odstotkov vrednosti nakupa zaščitne opreme. Doslej so z visokimi elektromrežami opremili okrog 200 rejcev, okrog 30 pa jih je dobilo pastirske pse.

Visoke elektromreže so tudi najbolj učinkovita zaščita čebelnjakov pred napadi medvedov. Foto: arhiv ZGS

Mašunska gozdna učna pot in razstava finalista v dveh ocenjevanjih

Mašunska gozdna učna pot in razstava Velike zveri in njihovi gozdovi v Gozdni hiši Mašun sta med finalisti v dveh ocenjevanjih. S prijavo Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem sta se v kategoriji Komunikacijske akcije za območja Natura 2000 uvrstili med finaliste slovenske nagrade Natura 2000, obenem pa se med štirimi finalisti od kar 35 prijavljenih potegujeta za naziv naj tematske poti v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Razstava bo za individualne obiskovalce odprta še ta vikend, skupine pa sprejemajo po predhodnem dogovoru na postojnski enoti ZGS. Razstava bo spet odprta spomladi prihodnje leto.

Največ med njimi jih je s primorsko-notranjskega območja, kjer je tudi glavni življenjski prostor velikih zveri. “So pa napadi velikih zveri postali spet problematični na severnem Primorskem, kjer jih sicer kar nekaj časa nismo zaznavali. Za tamkajšnje rejce je zato ustrezna zaščita tudi zaradi strmega terena še poseben izziv,” pojasnjuje Černe. Za katero vrsto zaščite se bo odločil, je sicer odvisno od vsakega posameznega rejca, je pa gotovo najboljša kombinacija tako zaščitne ograje kot pastirskega psa, poudarja.

Kombinacija fiksne elektromreže in pastirskih psov se je izkazala za najbolj učinkovito na kmetiji Sedmak na Jurščah, kjer na okrog 200-glavo čredo drobnice vedno pazijo najmanj trije pastirski psi, tornjaki in srednjeazijski ovčarji. V obdobju, ko so volkovi bolj napadalni, je v pašniku tudi pet psov. “Za zdaj se dokaj uspešno borimo. Ni pa nobena zaščita stoodstotna. Na pašniku moraš biti prisoten vsak dan, je pa res, da vsaj mirno spimo,” pravi Aleš Sedmak, ki se ukvarja tudi z vzrejo pastirskih psov.

200

rejcev so doslej opremili z visokimi elektromrežami

30

rejcev je dobilo pastirske pse

Černe sicer poudarja, da je poleg ustrezne zaščite nujno, da se populacijo zveri uravnava tudi z odstrelom. “Samo oba ukrepa skupaj lahko na dolgi rok pripeljeta do uspešnega sobivanja človeka z velikimi zvermi.”

Zavod za gozdove Slovenije si je slovensko nagrado Natura 2000 prislužil za aktivnosti pri preprečevanju škod po velikih zvereh. Foto: arhiv ZGS

Populaciji rjavega medveda in volka, ki sicer spadata med zavarovane živalske vrste, sta se pri nas zadnja leta povečali. Do konca septembra so v skladu z veljavnim odlokom odstrelili 190 medvedov, zaradi napadov na domače živali pa so predlagali še odstrel 12 volkov. Odločba za odstrel volka je bila izdana samo v enem primeru, ki pa še ni realiziran.

---