Rafael Grossi je pred tednom dni pojasnil, da si bodo v preiskavi prizadevali odkriti, ali je na lokacijah v Ukrajini neprijavljen jedrski material in ali tam potekajo kakršne koli neprijavljene jedrske dejavnosti, med drugim proizvodnja, predelava ali preusmeritev jedrskega materiala. Prav tako je zatrdil, da bodo sklepi preiskave prišli zelo hitro, kar se je danes tudi zgodilo.

"Naša tehnična in znanstvena ocena dosedanjih rezultatov ni pokazala nobenih znakov neprijavljenih jedrskih dejavnosti in materialov na teh treh lokacijah," je dejal Grossi.
Pregledi na Inštitutu za jedrske raziskave v Kijevu in dveh drugih lokacijah v osrednji Ukrajini so bili opravljeni na podlagi pisne zahteve Kijeva. "V zadnjih dneh so inšpektorji izvedli vse načrtovane dejavnosti in imeli neoviran dostop do lokacij," je še navedeno v izjavi agencije ZN-a.

Do preiskav je prišlo po obtožbah s strani Moskve, da se Ukrajina pripravlja na uporabo t. i. umazane bombe, Kijev pa je izrazil sum, da bi lahko Rusija dejansko sama odvrgla umazano bombo v napadu, za katerega bi potem okrivila Ukrajino.

Umazana bomba je izraz, s katerim se označuje konvencionalno orožje, ki nosi jedrski material. Običajno je sestavljena iz eksploziva in radioaktivnega materiala, ki je lahko v obliki majhnih kroglic ali prahu. Namen je razširitev jedrskega materiala, zaradi česar je predvsem nevarna za civiliste. Cilj je z radioaktivnimi delci onesnažiti zgradbe in okolico ter prebivalce izpostaviti sevanju.

Odklop nuklearke Zaporožje

Jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu so po poškodovanju daljnovodov znova odklopili iz električnega omrežja. Ukrajinsko podjetje Energoatom je sporočilo, da ima elektrarna, ki je pod nadzorom Rusije, a jo upravljajo ukrajinski delavci, za 15 dni goriva za dizelske generatorje.

O ruskih napadih poročajo tudi iz Krivega Roga v osrednji Ukrajini in Sumija ter Harkova na severovzhodu. Po podatkih oblasti na območju Harkova je bilo v ruskih napadih ranjenih pet žensk in dva moška. V vzhodnih pokrajinah Doneck in Lugansk potekajo hudi spopadi.

"Sovražnik poskuša zadržati začasno zavzeta ozemlja, svoja prizadevanja pa osredotoča na omejevanje delovanja ukrajinskih sil na določenih območjih," so sporočili iz ukrajinskega generalštaba.

Ukrajinske oblasti so poročale tudi o intenzivnih spopadih v Bahmutu in Soledarju na vzhodu Doneškega bazena. Po navedbah namestnice ukrajinskega obrambnega ministra Hanne Maliar so ukrajinske sile tam v enem dnevu odbile več deset ruskih napadov.

"Tam je groza. Zemlja je črna kot asfalt. Vse je uničeno," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal ukrajinski vojak.

Rusija je sporočila, da je infrastrukturo v okviru svoje "posebne vojaške operacije" napadla z namenom oslabiti ukrajinsko vojsko in odstraniti potencialno grožnjo za varnost Rusije.

Zaradi ruskih napadov so ukrajinski civilisti v zadnjih tednih prisiljeni v električne mrke in zmanjšano dobavo vode.

Novi napadi so se zgodili po tem, ko je Rusija sporočila, da nadaljuje sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. "Rusija meni, da so prejeta zagotovila trenutno zadostna, in nadaljuje izvajanje sporazuma," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki je dodalo, da so zagotovila prejeli zaradi sodelovanja ZN-a in pomoči Turčije.

Kijev zanika dodatna zagotovila

Kijev medtem zanika, da je dal Moskvi kakršna koli dodatna varnostna zagotovila. S tem je zavrnil predhodne navedbe Moskve o pisnih zagotovilih Kijeva, da ukrajinske sile "žitnega koridorja" ne bodo uporabile v vojaške namene, kot pogoju za nadaljevanje sodelovanja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Ukrajina koridorja za žito ni uporabila v vojaške namene in tega tudi ne namerava storiti," je danes zatrdil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko in dodal, da Ukrajina spoštuje dogovore iz julija podpisanega sporazuma.

Iz Moskve pa so sporočili, da se Rusija še ni odločila, ali bo podaljšala sodelovanje pri sporazumu, katerega veljavnost se izteče 19. novembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Preden bomo sprejeli odločitev o podaljšanju, bomo morali podati splošno oceno učinkovitosti dogovora," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Varnostni svet zavrnil poziv Rusije

Medtem je Varnostni svet ZN-a v sredo zavrnil poskus Rusije za ustanovitev komisije za preiskavo njenih obtožb o vpletenosti ZDA v domnevni razvoj biološkega orožja v Ukrajini. Rusijo je pri glasovanju podprla le Kitajska, preostale stalne članice so glasovale proti, deset nestalnih članic pa se je glasovanja vzdržalo.

Rusija je prejšnji teden članom najvišjega organa ZN-a razposlala osnutek resolucije in 310 strani dolg dokument, v katerem trdi, da v bioloških laboratorijih v Ukrajini ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva potekajo vojaške biološke dejavnosti. Zatem je pripravila predlog resolucije za preiskavo teh navedb.

Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je po glasovanju dejal, da so zahodne države pokazale, da zakon zanje ne velja, in jih obtožil kolonialne miselnosti.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield pa je poudarila, da so ZDA glasovale proti, ker resolucija temelji na dezinformacijah, nepoštenosti, slabi veri in popolnem nespoštovanju Varnostnega sveta.

Dejala je, da Rusija ni predložila nobenih verodostojnih dokazov v podporo lažnim obtožbam in da se s tem strinja velika večina članic ZN-a. Po njenih besedah so trditve Rusije absurdne iz več razlogov. Med drugim tudi zato, ker bi biološko orožje predstavljalo enako grožnjo za evropsko celino in samo Ukrajino kot za katero koli drugo državo.

Tudi namestnik mehiškega veleposlanika Juan Manuel Gómez Robledo je dejal, da Rusija ni predložila dokazov za sprožitev preiskave. Dejal je, da ni realno ustanoviti komisije, ki bi poročala v 28 dneh. Komisija pa ne bi mogla biti neodvisna in objektivna, če bi bila vanjo vključena Rusija, ki je ena od strani, vpletenih v oborožen spopad.

Ukrajina sicer ima mrežo bioloških laboratorijev, ki jih podpirajo ZDA in so del pobude program za zmanjšanje biološke nevarnosti, katere cilj je zmanjšati verjetnost izbruhov smrtonosnih bolezni, bodisi naravnih bodisi povzročenih od človeka. Zadeva sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je šlo za odpravljanje programov nekdanje Sovjetske zveze.

Zagovor britanske veleposlanice v Moskvi

Ruske oblasti so na razgovor poklicale britansko veleposlanico v Moskvi Deborah Bronnert, potem ko so London obtožile, da je prejšnji teden pomagal Kijevu pri izvedbi napada na rusko floto v Sevastopolu na Krimu.

"Takšna dejanja Velike Britanije bi lahko privedla do nepredvidljivih in nevarnih posledic," je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je britanski veleposlanici predalo "konkretna dejstva" o sovražnih provokacijah Londona.

Pogovor z britansko veleposlanico na ruskem zunanjem ministrstvu je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trajal približno pol ure. Že pred samim srečanjem je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pojasnila, da nameravajo Rusija predstaviti dokaze, da so bili britanski strokovnjaki vpleteni pri organizaciji napada z brezpilotnim letalom na ruske ladje v pristanišču Sevastopol na Krimu.

Moskva je sicer Združeno kraljestvo nedavno obtožila tudi, da stoji za sabotažo plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. London pa medtem vse ruske obtožbe zavrača kot neutemeljene.