Število okuženih v Sloveniji narašča, hospitaliziranih je 761 covidnih bolnikov, od tega jih 177 potrebuje intenzivno terapijo. Na ministrstvu za zdravje so po sestanku z vodstvi bolnišnic pojasnili, da je stanje v bolnišnicah na robu zmogljivosti. Na sestanku so se dogovorili za takojšnje povečanje postelj na navadnih in intenzivnih oddelkih za zdravljenje covidnih bolnikov. Te zmožnosti bodo na novo določali dvakrat na teden, enakomerno po regijah.
Na navadnih covidnih oddelkih je trenutno na voljo 648 postelj, kar je 60 postelj več kot dva dni prej. Po 11 postelj več je pripravljenih v Splošni bolnišnici Celje, po 10 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC Maribor, po pet več v bolnišnicah Novo mesto, Murska Sobota, Jesenice, Slovenj Gradec in Ptuj ter štiri več kot dva dni prej v Splošni bolnišnici Izola.
Na intenzivnih covidnih oddelkih je na voljo 200 postelj, kar je 22 postelj več kot dva dni prej. Po šest postelj več je pripravljenih v UKC Ljubljana, tri v UKC Maribor, štiri v Splošni bolnišnici Ptuj, po dve v splošnih bolnišnicah Celje, Murska Sobota, Izola in Brežice ter ena v jeseniški bolnišnici.
Tako na navadnih kot na intenzivnih oddelkih se načrtuje dodatna širitev kapacitet. Sicer pa so določili nove maksimalne kapacitete, kot bi jih lahko slovensko zdravstvo organiziralo za obravnavo covidnih bolnikov. Te so pri 300 intenzivnih postelj in 1200 navadnih postelj na covidnih oddelkih.
Sicer pa so se na sestanku tudi dogovorili, da bodo ukinili programe v referenčnih ambulantah ter centrih za krepitev zdravja, tamkajšnje zaposlene pa bodo preusmerili v covidne bolnišnice. Prav tako bodo pozvali koncesionarje na regijskih nivojih, naj svoj kader napotijo v covidne bolnišnice.
Lejko Zupančeva: Trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da so trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti. "Pripravljamo se za odpiranje dodatnih kapacitet tako za enoto intenzivne terapije kot za navadne postelje," je dejala.
Nekaj dodatnih postelj bodo vzpostavili na infekcijski kliniki, nekaj pa v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS). "Se pa bojim, da bo treba še kaj postoriti, kajti razmere v državi so kar hude," je poudarila Lejko Zupančeva.
Po praznikih je naraslo število sprejemov tako na navadne kot na oddelke intenzivne terapije. Na kliniki imajo trenutno zasedenih 65 postelj na intenzivni terapiji, kjer sicer lahko zagotovijo do največ 80 postelj. Na navadnem oddelku imajo 152 bolnikov, po razširitvi pa bi lahko sprejeli še dodatnih 40 bolnikov, "potem pa ne bo šlo več brez zapiranja drugih oddelkov", je povedala predstojnica klinike.
Po besedah Lejko Zupančeve stalen prihod novih bolnikov ne bi bila težava, če bi se ti v bolnišnici zdravili kratek čas. Že običajen covidni bolnik brez pridruženih bolezni, na primer hude oblike sladkorne bolezni ali srčnega popuščanja, namreč ostane v bolnišnici povprečno od sedem do devet dni. Ležalna doba bolnika v enoti intenzivne terapije pa je "zelo optimistično" okrog tri tedne, nekateri pa potrebujejo intenzivno nego nekaj tednov ali tudi več mesecev.
Bolnišnice bi želele, da bi se v delo z bolniki v enotah intenzivne terapije vključili tisti, ki so zaradi različnih razlogov bolnišnice zapustili ali pa ta trenutek ne delajo v enoti intenzivne terapije.
O možnosti zaprtja države je dejala, da je to "pač neko sredstvo, s katerim prisiliš ljudi, da se ukrepov držijo". Hkrati pa je poudarila, da zaprtja države ne bi potrebovali, če bi bili vsi odgovorni. Tako si Lejko Zupančeva želi, da bi se vsi zavedali, da morajo narediti vse, da preprečijo prenos okužbe.
UKC Maribor: Resno je ogroženo zdravljenje necovidnih bolnikov
"V UKC Maribor je res krizna situacija, stvari se pri nas odvijajo v res nezaželeni smeri," je uvodoma dejal direktor bolnišnice Anton Crnjac. "Vse ostale dejavnosti se počasi ustavljajo. O tem smo debatirali tudi na kriznem sestanku, tik pred to izjavo. Lahko povem, da je resno ogroženo zdravljenje necovidnih bolnikov," je dodal.
Kot so še povedali na UKC Maribor, je približno 30 odstotkov covidnih bolnikov, ki so hospitalizirani, cepljenih proti covidu-19. "Po šestih mesecih se priporoča poživitveni odmerek, zlasti za starejše," poudarjajo in dodajajo, da smo s cepljenjem 6- do 10-krat bolj zaščiteni, kot če se za cepljenje ne odločimo.
Zdravniki so v veliki stiski, še izpostavljajo na UKC Maribor. "Življenje teče normalno, dogajajo se prometne in druge nesreče, travmatologija je polna, širijo so respiratorna obolenja," opozarjajo. Po njihovih besedah med 20 in 30 pacienti vsak dan potrebuje urgentno obravnavo. "Govorimo o necovidnih pacientih," izpostavljajo.
V UKC Maribor imajo približno 800 postelj, od tega "jih vsaj 500 ali 600 potrebujemo za ljudi, ki niso covidni bolniki". To bo v zelo kratkem času doseženo, opozarjajo. Po njihovih besedah jim zmanjkuje predvsem kadra "in zaradi tega smo izjemno zaskrbljeni".
"Vse prebivalce prosimo, da ravnajo samozaščitno, ker če bo ta vlak drvel s takšno hitrostjo naprej, se nam dejansko lahko zgodi Bergamo," so še dejali.
Na vrhuncu prvega vala epidemije so v UKC Maribor 13. aprila lani skupno zdravili 32 covidnih bolnikov, na vrhuncu drugega vala epidemije pred letom dni, 23. novembra lani, so jih zdravili 218, od tega 47 na intenzivnem zdravljenju. Na vrhuncu tretjega vala epidemije je bilo hospitaliziranih podobno število bolnikov kot zdaj, in sicer so jih 11. aprila letos zdravili 121, od tega 29 na intenzivni negi, kažejo podatki UKC Maribor.
Medtem so v cepilnem centru UKC Maribor ta teden ponovno zaznali povečan interes za cepljenje proti covidu-19, zato bo cepilni center v UKC ponovno odprt tudi ob vikendih, že ta vikend med 8. in 16. uro.
V obdobju od 7. julija letos do 4. novembra so v povprečju cepili 180 ljudi dnevno, skupaj že 17.325 ljudi, samo v četrtek pa se je cepilo 420 ljudi. Cepljenje je možno le s cepivom Pfizer/BioNTech, možno je brez predhodnega naročanja, cepiva pa imajo dovolj.
Strokovni direktorji bolnišnic: Pred nami so najtežji dnevi od začetka pandemije
Strokovni direktorji bolnišnic opozarjajo, da so pred bolnišnicami najtežji dnevi v pandemiji, a zagotavljajo, da bolnišnic ne bodo zaprli in bolnikov ne bodo zapustili. Ob tem ne morejo zagotoviti, da bodo obravnavo vseh zagotavljali v okviru najvišjih standardov kakovosti in varnosti, bodo pa naredili vse, kar je v njihovih močeh.
Strokovni direktorji vseh slovenskih bolnišnic so v skupni izjavi, ki so jo posredovali iz Slovenskega zdravniškega društva, ocenili tudi, da so pred bolnišnicami verjetno najtežji tedni v njihovi zgodovini.
Vse bolnišnice se po njihovih navedbah že soočajo s tem, da izbirajo, katere dejavnosti bodo morale žrtvovati, da bo najmanj kratkoročnih in dolgoročnih posledic za zdravje bolnikov. V bolnišnicah bodo postavljeni tudi pred največje napore za reševanje življenj covidnih in necovidnih bolnikov, so opozorili.
"Eni in drugi imajo samo eno življenje in za ene in druge se moramo enako boriti. Enim in drugim lahko zagotovimo, da vrat bolnišnic ne bomo zaprli in da bolnikov ne bomo zapustili. Ne moremo jim pa zagotoviti, da bomo zdravstveno obravnavo vseh, ki nas nujno potrebujejo, zagotavljali v okviru najvišjih standardov kakovosti in varnosti. Naredili pa bomo vse, kar je v naših močeh," so napovedali.
KOMENTARJI (989)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.