Kako privabiti zdravnike na primarno raven in jih tam tudi obdržati?

Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, je v Sloveniji zaposlenih manj zdravnikov, kot znaša povprečje Evropske unije. Število zdravnikov se je skozi leta v Sloveniji sicer povečevalo, a so se po njenih besedah povečevale tudi potrebe prebivalstva po zdravniški oskrbi.

Na pomanjkanje števila zdravnikov kažejo tudi rezultati spletne ankete zdravniške zbornice, ki jo je v januarju izpolnilo 1898 aktivnih zdravnikov.

Med sodelujočimi 33 odstotkov mladih zdravnikov mesečno povprečno opravi od 49 do 96 nadur. Ob tem predsednica zbornice opozarja tudi na dežurstva, ki potekajo ob rednem delu in so za zdravnike obremenjujoča.

Skoraj dve tretjini sodelujočih mladih zdravnikov razmišlja o menjavi delovnega mesta, pri tem pa so naklonjeni zlasti odhodom k zasebnikom. Po besedah Beovićeve bi se v težavah zato lahko znašla t. i. težka medicina, ki med drugim vključuje urgentno medicino in delo na oddelkih intenzivne terapije.

Mlade zdravnike je zato po njenih besedah treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar pa že prihaja. "Dobesedno vsak teden slišim kakšno takšno zgodbo," je opozorila. Skrb vzbujajoče je tudi, da tretjina mladih zdravnikov razmišlja o odhodu v tujino.

'Sladke besede o pomembnosti primarne ravni'

Predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar poudaril, da se pogosto sliši komentarje, da zdravniki v javnih zavodih niso obremenjeni, temveč zgolj opravijo premalo dela. To kaže na odsotnost zavedanja o resnosti situacije, je dejal.

Rezultati ankete kažejo, da se je izgorelost med zdravniki družinske medicine v zadnjih letih povečala s 65 odstotkov na 88 odstotkov. "Izgorelost povzroča odhode iz medicine," je pojasnil.

Odločevalci bi morali po Ravnikarjevih besedah od "sladkih besed o pomembnosti primarne ravni" preiti h konkretnim dejanjem. Prav tako bi se morali zavezati, da bodo poklic družinskega zdravnika naredili privlačnega, saj se bodo mladi zdravniki le tako v dovolj velikem številu začeli odločati za specializacijo iz družinske medicine.

Ministrstvo za zdravje bi moralo po njegovi oceni poskrbeti, da se poklic družinskega zdravnika razglasi za deficitarnega. Ob tem bi morali družinske zdravnike razbremeniti določenih birokratskih zadolžitev.

Ravnikar je pojasnil, da so se na temo preobremenjenosti prejšnji teden sestali z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, hkrati pa je na ministrstvu za zdravje že dlje časa aktivna delovna skupina za pripravo reform na primarni ravni. Na načelni ravni po njegovih besedah tako ni težav, zaplete pa se pri konkretnih ukrepih.

Poklukar: Sodelovanje z lokalno skupnostjo

Minister za zdravje Janez Poklukar je ob robu novinarske konference o sofinanciranju investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva komentiral tudi opozorila zdravnikov s primarne ravni.

Pojasnil je, da k rešitvi situacije vodi nabor ukrepov. "Zavedati se moramo, da je primarno zdravstvo steber zdravstva in ves čas epidemije vstopno mesto (...) za bolnika s sumom na koronavirus," je dejal.

Poudaril je pomen razpisa o investicijah na primarni ravni, ki bo po njegovi oceni pripomogel k reševanju težav. Po njegovih besedah je treba primarno zdravstvo skupaj z lokalnimi skupnostmi dvigniti na višjo organizacijsko raven.

Z razpisom do sofinanciranja infrastrukture in opreme

"Pet- do sedem odstotna neopredeljenost državljanov vztraja že več kot 10 let, ta številka ni nastala čez noč,"  je minister v oddaji Svet na Kanalu A odgovoril na podatek, da je v Sloveniji brez osebnega zdravnika 130.000 ljudi. Poudaril je, da je v tem trenutku najpomembnejše, da imamo mrežo zdravstvenih domov, ki skrbi za zdravje vseh, ki potrebujejo nujno oskrbo.

Med koraki, ki so jih sicer naredili za primarno raven, je naštel povečanje dohodka za specializante družinske medicine, štipendije na tem področju, povečanje vpisa na fakultetah, ustanovitev stomatološko smer na fakulteti v Mariboru, omogočili neposredno nadaljevanje kroženja po strokovnem izpitu, spremenili so nagrajevanje.

"Na apele družinskih zdravnikov, da so preobremenjeni, smo dodali administratorja, tako da bodo vse ambulante družinskih zdravnikov z namenom razbremenitve zdravnikov in zagotovitve tega, da bodo lahko opravljali svoje poslanstvo in delali s pacientom, dobile administratorja," je dodal.

Prepričan je, da so neustrezni delovni pogoji eden od najpomembnejših razlogov za odhod kadrov iz slovenskega javnega zdravstva. "Z današnjim razpisom, ko omogočamo, da se bodo zdravstveni domovi skupaj z občinami ustanoviteljicami prijavili na projekte in da jim bomo pomagali sofinancirati infrastrukturo ter opremo, verjamem, da bomo pomembno izboljšali delovne pogoje," je zaključil Poklukar, ob tem pa še prosil za potrpežljivost v fazi epidemične izčrpanosti, saj se problema ne da rešiti čez noč.

Več denarja študentom, ki jemljejo brise, kot specializantom na covidni intenzivi

Predstavnik skupine Mladih zdravnikov Luka Puzigaća je pojasnil, da pot od vpisa na medicinsko fakulteto do samostojnega opravljanja dela zdravnika traja od 10 do 14 let.

Po opravljenem študiju medicine, ki posamezniku vzame okvirno 5500 ur časa, študent opravi šestmesečno pripravništvo, ki se zaključi s strokovnim izpitom. Na tej točki zdravnik prejema plačo v višini 970 evrov neto za polni delovnik. Kasneje, ko opravijo specialistični izpit, izgubijo vsa pridobljena napredovanja. Njihova plača pa tako znaša od 1572 do 1881 evrov neto.

Ob tem je poudaril, da je na študentskih servisih zaslediti oglase, ki za jemanje brisov za hitre teste na koronavirus ponujajo višja plačila kot za delo v covidni intenzivni enoti prejme specializant anesteziologije.

Pojasnil je, da zdravniki dodatke za dežurstva, ki v javnosti pogosto sprožajo burne odzive, prejemajo zaradi pomanjkanja zdravnikov. 75 odstotkov sodelujočih v anketi pa je med tem odgovorilo, da bi se raje odločili za manjši obseg dela, ki bi znašal 48 ur na teden, kot za višjo plačo.