Zadnje poglavje “depolitizirane” RTV Slovenija se končuje z obilnim računom za davkoplačevalce. Uzurpacija medija pač stane. Vodstvo zavoda si je pri vladi izprosilo dodatnih 15 milijonov evrov, kaj kmalu pa bi se lahko izkazalo, da bo račun za davkoplačevalce še višji.
Prejšnji teden je v državnem zboru potekala seja odbora za kulturo. Na njej sta nastopila “depolitizirana” dvojica z RTV, predsednik uprave Zvezdan Martič in predsednik sveta zavoda Goran Forbici.
Velika finančna luknja
Finančna luknja, ki jo je skopalo novo vodstvo zavoda, je velika. Javni zavod bo leto predvidoma končal z 10,5 milijona evrov izgube. Prihodnje leto bo izguba še večja, in sicer 24 milijonov evrov. Vlada jim je že letos priskočila na pomoč z dodatnimi 5 milijoni evrov, dodatnih 10 milijonov evrov jim bodo nakazali prihodnje leto. Luknjo bodo leta 2024 skušali delno zakrpati s krčenjem programa, a kljub temu še niso našli virov za pokritje 5 milijonov evrov stroškov. Tako grozijo, da prihodnje leto ne bodo prenašali olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva, na katerega se je Slovenija uvrstila pred kratkim. Zaradi krčenja pa bi lahko bili tudi ob risanke, mladinske oddaje, simfonični orkester in Big Band, govori pa se tudi o ukinitvi regionalnih centrov Maribor in Koper ter krčenju dopisniške mreže. Usoda “depolitizirane” RTV je tako vse bolj negotova. Da je kriza resnično globoka, priča tudi dokument, ki ga je objavil Spletni časopis. Ker vodstvo RTVS ni zadovoljno z vladnimi sredstvi, naj bi se namenili obiti vlado in s predlogom interventnega zakona iztržiti še več denarja, kot jim ga je ta ponudila. Obšli bi tudi običajni rok uveljavitve zakona. Zakon bi namesto v 14 dneh po objavi v Uradnem listu začel veljati že naslednji dan.
Prelaganje krivde in laži odgovornih
V razpravo so se nato vključili koalicijski poslanci in poslanke, ki so krivdo za finančno luknjo zvrnili na prejšnje vodstvo. Krivdo je na nekdanjega generalnega direktorja Andreja Grah Whatmougha že pred časom neuspešno skušal zvrniti Martič. Ta je namreč prejšnje vodstvo zavoda obtožil, da je najemalo kredite za izplačila plač, da ni opravilo korektne primopredaje, celo vdreti naj bi bili morali v pisarno, v kateri pa je Martičevo ekipo pričakalo na stotine neplačanih računov in nepodpisanih pogodb. Grah Whatmough je navedbe zavrnil. Kot je dejal, vdiranje v pisarno ni bilo potrebno, saj je imela ključ sekretarka generalnega direktorja, še en ključ pa je bil deponiran pri vratarju. Prav tako je bila laž, da ni bilo primopredaje poslov. Ta je bila pripravljena v pisni obliki.
Glede neplačanih računov je rekel: “RTV je v času mojega mandata redno plačevala svoje obveznosti. Nobenih neplačanih računov ni bilo.” Navedel je še, da je RTV pod njegovim vodstvom najela le en kredit v višini 1,3 milijona evrov, ki pa je bil vrnjen v roku nekaj dni. Eden od očitkov pa je bilo tudi veliko povečanje zaposlenih s priznano večopravilnostjo. Tudi ta očitek je Grah Whatmough zavrnil: “Povečanje števila zaposlenih z večopravilnostjo s 400 na 500 in s povečanim obsegom z 20 na 60 ni razlog za bistveno višje stroške dela. Celotna masa za večopravilnost in povečan obseg znaša samo 1,63 odstotka celotne mase za plače na RTV Slovenija. V dveh letih in pol mojega mandata se je število zaposlenih bistveno zmanjšalo. Dne 31. 12. 2020 je bilo 2.229 zaposlenih, 31. 7. 2023 samo še 2.080.”
Grah Whatmough bi lahko odgovoril na očitke tudi v živo, ne le na socialnem omrežju X, a ga predsednica odbora ni povabila na sejo. Tamara Vonta je namreč članica poslanske skupine Gibanja Svoboda, ki je v največji meri odgovorna za uzurpacijo javnega medija. Nasprotujoči glas na seji bi namreč vplival na narativo, ki jo želijo “prodati” javnosti. Tega pa si seveda ne želijo tudi za ceno demokratičnega deficita, ki ga tovrstno omejevanje razprave povzroča. Omejevanje razprave je očitno integralni del svobodnjakov. Enak vzorec vedenja je mogoče opaziti tudi pri predsednici državnega zbora, ki je prejšnji teden grobo utišala poslanca SDS Zvoneta Černača, in tudi pri predsednici odbora za pravosodje Leni Grgurevič, ki že od začetka mandata omejuje razprave poslancev SDS. Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurevič izhajata iz pravosodja, Tamara Vonta pa iz medijev. Vsem bi moralo biti jasno, kako nevarno je na tak način omejevati razpravo. Kot opozarja vodja opozicije Janez Janša, gre za drsenje v avtoritarnost.
Nesposobno vodstvo RTVS
Zadevo je komentiral tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič. “Pričakovano od tega vodstva. Že takoj, ko je nastopilo svoj mandat, je prejelo skladno s finančnim poročilom zavod z minimalnim dobičkom skoraj 100.000 evrov. V pol leta je uspelo pridelati 10 milijonov izgube, in kar je danes rekel predsednik uprave v državnem zboru, je skladno s tem – naslednje leto je dvakrat daljše od polletja, torej pričakujejo 23 milijonov nove izgube. Menim, da dokler tega ne bodo uredili, dokler uprava ne bo začela resnično delovati v dobro javnega zavoda ter sanirati in stabilizirati finančne situacije, nobena finančna injekcija ne bo dovolj velika. Če namreč nekdo v vrečo zvrta luknjo, lahko vanjo nasuje toliko moke, kolikor želite, vendar moke v tej vreči ne bo,” je dejal Gregorčič za Planet TV.
Ne glede na hude finančne težave zavoda pa se ta očitno ne namerava odpovedati obuditvi Marcela Štefančiča, novinarja skrajno levega tednika Mladina. Kot piše Peter Jančič v Spletnem časopisu, je na Štefančičevo skorajšnjo vrnitev opozorila poslanka SDS Alenka Jeraj.
Kako depolitizirati oz. ukrasti javni medij?
“Depolitizacija” RTV je bila ena od predvolilnih obljub Roberta Goloba. Te se je vihravo lotil skoraj nemudoma po prisegi. To je bila njegova “svetinja”, kot je dejal. A zasledovanje svetinje je imelo, vsaj v primeru RTV, veliko težavo. Vodstvo javnega zavoda je imelo zakonito podeljene mandate. Zato je bilo treba spremeniti organe vodenja. Namesto programskega in nadzornega sveta je nastal svet RTV. Prejšnja različica zakona je omogočala politično uravnoteženost sveta. Golobova novela, ki je nastala v pisarnah nevladnih organizacij, je državnemu zboru odvzela možnost imenovanja predstavnikov v organe upravljanja. Po novem zakonu šest članov imenujejo zaposleni, preostalih enajst pa ustanove, madžarska in italijanska narodna skupnost, svojega predstavnika imenuje tudi predsednica države. Prav v tem je bil zasidran argument oblasti, da gre za depolitizacijo in ne uzurpacijo javnega medija. Argument se je sicer izkazal za izrazito piškavega, ko je javnost izvedela, kdo bo pravzaprav sedel v novem svetu RTV. Mandati so bili podeljeni izrazitim levičarskim aktivistom. Če jih ne bi izdali njihovi življenjepisi, jih je izdal Forbici na prej omenjeni seji odbora za kulturo, kjer je prostodušno priznal: “S politiko se ukvarjam 20 let.” Da je šlo za politični prevzem, je priznal predsednik vlade že pred časom: “Jaz se počutim predvsem zelo zafrustriran, ker sem bil naiven in verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in legalen način. […] Hoteli smo skupaj s civilno družbo preskočiti to fazo, po kateri bi Svoboda prevzemala RTV. In to je bila naša napaka.”
Sodstvo pleše po ritmu politike
Kakor koli že, novela zakona je bila sprejeta ne le v državnem zboru, ampak tudi na referendumu. A zgodba se je še dodatno zapletla. Še preden je v polnosti začela veljati, je slovenska javnost spremljala dramo na ustavnem sodišču. To je namreč zadržalo izvajanje 23., 24. in 25. člena novele zakona – gre za člene, ki urejajo konstituiranje novega sveta zavoda, statut in imenovanje novega vodstva. Pobudnika ustavne presoje dr. Matej Avbelj in Peter Gregorčič sta tedaj zapisala: “A tudi ustavno sodišče se je naposled, po hudih političnih pritiskih, vdalo. Najbolj eksemplarični primer teh je bil obisk evropske komisarke Věre Jourove v Sloveniji. Med drugim se je sešla s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom. Popolni zapiski pogovorov med komisarko in njenimi sogovorci v Sloveniji še danes niso na voljo kljub vztrajnim zahtevam evropskega poslanca Milana Zvera. Kot je zapisal, je zadrega v njenem kabinetu očitno velika.”
Dr. Avbelj in Gregorčič sta se nato pritožila še na Evropsko sodišče za človekove pravice. V pritožbi sta zatrjevala, da je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja dela zakona o RTV Slovenija pritožnikom vzelo pravico do poštenega sojenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. ESČP je pritožbo odbilo z argumentom, da nacionalna pravna sredstva še niso izčrpana, saj ustavno sodišče še vedno ni vsebinsko odgovorilo na pravne argumente, ki so bili navedeni v prvotni pobudi za presojo ustavnosti. Sledilo je novo razočaranje. Omenjena sta kmalu ugotovila, da se Slovenija spreminja v “politično džunglo”. Nova uprava RTV je namreč le dan pred 33. sejo ustavnega sodišča umaknila pobudo za presojo ustavnosti novele zakona. “Očitno je nova, depolitizirana uprava tega javnega zavoda presodila, da je bolje, da do vsebinske ustavnosodne presoje zakona nikoli ne pride. Taka vsebinska presoja namreč predstavlja tveganje, da ustavno sodišče spozna, da sta bila zdajšnja uprava in s tem celotno vodstvo RTV Slovenija imenovana v nasprotju z ustavo. Z umikom pobude se je nova uprava javnega zavoda temu tveganju izognila,” sta zapisala.
Državni svet prižge plamen upanja …
Plamen upanja je na koncu prižgal državni svet, ki je z 21 glasovi za in 4 glasovi proti odločil, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o RTV. Prepričani so namreč, da je novela sporna v več členih ustave, med drugim v 39., 23., 49. in 27. členu. Novela zakona po njihovem tudi krši načelo pravne države, načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, pravila zakonodajnega postopka in pravila o uveljavitvi zakona. Zahteva državnega sveta tako ohranja upanje demokratične javnosti, da je državo vendarle mogoče rešiti iz politične džungle, v katero jo je pahnila aktualna oblast. Oči so sedaj znova uprte v ustavno sodišče.
… levi aktivisti pa zahtevajo še dodatno financiranje RTVS
Prejšnji teden je javnost z začudenjem spremljala razpravo o “izzivih RTV”, ki sta jo organizirala poslanec SD Jonas Žnidaršič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. V razpravi so sodelovali znani aktivisti levice, med njimi dr. Barbara Rajgelj ter dr. Marko Milosavljević s FDV. Vodstvu RTV so odsvetovali razmišljanje o varčevalnih ukrepih oz. krčenje programa. Z drugimi besedami, oblast so pozvali, naj še več davkoplačevalskega denarja pretoči na transakcijski račun zavoda.
Žiga Korsika