Zeleni prehod
Torek, 14. 3. 2023, 12.29
1 mesec, 3 tedne
Bruselj s predlogom reforme trga elektrike za večjo zaščito porabnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
2
Zeleni načrt za evropsko industrijo je Evropska komisija predstavila februarja letos, njegov namen pa je krepitev konkurenčnosti evropske industrije v svetu.
Evropska komisija je danes predstavila predlog reforme delovanja evropskega trga elektrike, katere namen je povečati zaščito porabnikov, tako gospodinjstev kot podjetij. Poleg tega želi komisija spodbuditi naložbe v obnovljive vire energije in okrepiti konkurenčnost evropske industrije.
"Trenutna zasnova delovanja trga elektrike se preveč osredotoča na kratkoročne trge," je ob predstavitvi predloga povedala evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. Prevladovanje kratkoročnih trgov je bilo po njenih besedah vir težav med energetsko krizo, kar so občutili potrošniki, ki so bili izpostavljeni veleprodajnim cenam, ki so prevečkrat odvisne od proizvodnje v plinskih elektrarnah.
Potrošniki bodo med drugim bolje zaščiteni tako, da bodo lahko sklenili več različnih pogodb z dobaviteljem ali celo z več dobavitelji. Za dnevno porabo bodo denimo lahko sklenili pogodbo s fiksno ceno, obenem pa bodo lahko za polnjenje električnega avtomobila ali delovanje toplotne črpalke sklenili pogodbo z variabilno ceno, so pojasnili neimenovani uradniki komisije.
Komisija želi okrepiti tudi zaščito ranljivih porabnikov, ki bi jih države morale zaščititi pred odklopom iz omrežja. V primeru kriz pa bi lahko za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja uvedla regulirano maloprodajno ceno elektrike. O tem, ali gre za krizne razmere, ne bi odločale posamezne članice, ampak Evropska komisija na podlagi jasnih meril, so pojasnili viri.
EU spodbuja naložbe v obnovljive vire energije
Predlog reforme obenem prinaša novosti na področju deljenja elektrike iz obnovljivih virov energije. Po novem bi lahko tisti, ki vlagajo v sončne in vetrne elektrarne, presežno energijo prodali tudi drugim porabnikom, in ne zgolj dobaviteljem, pojasnjujejo v Bruslju.
Naložbe v obnovljive vire energije so sicer pomemben del danes predstavljenih sprememb zakonodaje na področju zagotavljanja električne energije.
Tako želi komisija spodbuditi sklepanje dolgoročnejših pogodb o nakupu energije, v okviru katerih si podjetja zagotovijo lasten vir energije pri določenem proizvajalcu ali dobavitelju in s tem bolj stabilno ceno elektrike iz obnovljivih virov energije ali nefosilne proizvodnje energije. Članice bodo morale tudi manjšim podjetjem zagotoviti dostop do trga s poroštvi, kar jim bo omogočilo sklepanje tovrstnih pogodb.
Če bodo za naložbe v obnovljive vire energije in jedrsko energijo potrebna javna sredstva, pa bodo morale države s proizvajalcem skleniti t. i. pogodbo za razliko. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bo tržna cena nad zgornjo, potem bo država od proizvajalca pobrala presežek in ga namenila za pomoč potrošnikom, če bo nižja, pa bo morala država proizvajalcu kriti razliko.
Po navedbah visokih uradnikov komisije bodo tovrstne pogodbe v skladu s predlogom reforme obvezne na področjih sončne, vetrne, geotermalne energije in hidroenergije brez rezervoarja. To bo veljalo tudi za naložbe v jedrsko energijo, tako za nove kot obstoječe jedrske elektrarne. Pri slednjih zgolj za velike naložbe, na primer za podaljšanje življenjske dobe elektrarne.
Predlog prinaša večji nadzor nad evropskim trgom elektrike
Danes predstavljeni predlog komisije pa krepi še nadzor nad evropskim trgom elektrike. Med drugim daje večja pooblastila Evropski agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani.
Sam temelj zasnove delovanje trga elektrike, ki določa, da se najprej za proizvodnjo uporabljajo cenejši viri energije, nato pa dražji, sicer ostaja nedotaknjen, je pojasnila komisarka.
Reforma trga elektrike je del t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti globalno konkurenčnost gospodarstva EU. Del zelenega načrta je tudi akt za industrijo z neto ničelnimi izpusti, ki med drugim predvideva, da morajo evropska podjetja pokriti najmanj dve petini evropskih potreb na petih ključnih sektorjih zelene energije. Na področjih vetrne energije in toplotnih črpalk ta delež dosega 85 odstotkov, kar naj bi dosegli tudi s pomočjo državnih subvencij.
"Cene energije so eden od ključnih dejavnikov, na podlagi katerih se podjetja odločajo, kje bodo vlagala. Ta reforma bo ohranila prednosti enotnega evropskega trga elektrike, ukrepi pa bodo postopoma zmanjšali stroške proizvodnje v Evropi z večjo uporabo obnovljivih virov," je povedala Simsonova. Ti pa so ključni tudi za doseganje ciljev iz zelenega dogovora.
Komisarka je Evropski parlament in Svet EU pozvala, naj predloge sprememb obravnavata prednostno, da bodo sprejeti čim prej. Viri pri komisiji so izrazili upanje, da se bo to zgodilo še pred prihodnjo zimo.
Evropski načrt je odgovor na ameriški zakon o zmanjšanju inflacije, ki predvideva subvencije za zeleni prehod podjetij. Da je treba evropsko zakonodajo na področju zelenega prehoda uskladiti z ameriškim protiinflacijskim zakonom, je predsednica komisije von der Leynova poudarila tudi pretekli teden na obisku pri predsedniku ZDA Joeju Bidnu.
Komisija bo v okviru načrta za evropsko industrijo predvidoma v četrtek predstavila še predloga aktov o okolju prijaznih tehnologijah in kritičnih surovinah.
2