Pokrajinski arhiv Maribor izvira iz tradicije zbiranja gradiva, ki ga je začelo zgodovinsko društvo leta 1903. Tako bo kmalu praznovali okroglo obletnico. “Leta 1933 je bil ustanovljen Banovinski arhiv v Mariboru, ki je nekako formalno začel z zbiranjem gradiva. Od takrat načeloma obstaja kot institucija. Tu v Mariboru so gradivo zbirali arhivarji oziroma arhivisti. Zbiralo in čuvalo se je do današnjih dni,” je za nas pojasnila Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor.

Gradivo se zbira še danes in ga bo vedno več: “Hranimo ga v primernih arhivskih skladiščih, kjer ga dajemo tudi v uporabo raziskovalcem, uporabnikom arhivskega gradiva.” Z leti se je območje, za katerega je pristojni pokrajinski arhiv razširilo na Koroško in Pomurje. Za Koroško je urejena enota v Ravnah na Koroškem, za Pomurje pa v Murski Soboti, ki je sicer v izgradnji. Se pa v študijski knjižnici izvaja arhivska služba: “Tako servisiramo raziskovalce, ki želijo pregledovati arhivsko gradivo in se jim ni treba zato peljati v Maribor.”

Direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor Nina Gostenčnik

Ustvarjalci gradiva so osnovne šole, sodišča, občine …

Naloga arhiva je, da sprejema arhivsko gradivo od ustvarjalcev arhivskega gradiva. Po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih so to vse javne pravne osebe, torej vse ustanove, na državnem in lokalnem nivoju. Regionalni arhivi so pristojni za ustvarjalce na lokalnem, regionalnem nivoju. To pomeni, da prevzamejo gradivo od vseh osnovnih in srednjih šol, fakultet, ustanov s področja zdravstva torej zdravstvenih domov, bolnišnic, inštitutov, na področju uprave upravljajo s 13 upravnimi enotami. “Vse upravne enote so ustvarjalci arhivskega gradiva, vse občine, sodišča, notranji in tako naprej. Gre za področja, ki delujejo v javni sferi. To so ustvarjalci arhivskega gradiva in naša naloga je, da pri njih izvajamo strokovni nadzor.”

Arhiv pridobiva gradivo od ustvarjalcev v javni sferi in z donacijami.

Nadzor izvajajo arhivisti, obiščejo na primer osnovno šolo, se tam dogovorijo za sestanek z ravnateljem, ravnateljico in z zaposlenim, ki je odgovoren za rokovanje arhivskega gradiva. Arhiv da ustvarjalcu pisna strokovna navodila, v katerih določi, kaj sodi med arhivsko gradivo, ki tam nastaja. V šolah so to na primer matične knjige, razne kronike, pri sodstvu pa kazenski spisi.

Arhiv pa gradivo pridobi tudi z raznimi donacijami: “Različni posamezniki, se obrnejo na nas, s prošnjo če bi hranili njihovo gradivo. Tudi mi navežemo stike z dotičnimi ljudmi, za katere se nam zdi pomembno, da bi bilo gradivo ohranjeno. Tako se ohrani veliko osebnih fondov, različnih oseb, kot so na primer politiki, zgodovinarji, različni raziskovalci, kulturniki in pisatelji.”

Osebni fondi se hranijo tukaj pri nas in so precej dragoceno gradivo za raziskovalce, ki raziskujejo različna področja zgodovine. Uradni dokumenti, ki jih prevzamemo od ustvarjalcev gradiva dopolnjujemo s temi zasebnimi fondi. Tako se ustvari lepa zgodba.

V zadnjem času so iskana predvsem gradbena dovoljenja

Kot je za nas pojasnila direktorica, v zadnjem času veliko ljudi išče gradbena dovoljenja in načrte za gradnjo hiš, stavb in raznih objektov. Arhiv to gradivo sprejme šele 30 let po nastanku. “Torej pri nas ne boste našli gradbenega dovoljenja iz leta 2014, boste pa našli gradivo na primer iz leta 1984. Gradbena dovoljenja potrebujejo, da lahko prodajo hišo, da lahko izvajajo sanacije, dograditve in podobno. Običajno gradbenih dovoljenj, načrtov nimajo pri sebi, zato se oglasijo pri nas, mi jih poiščemo in jim predamo overjeno kopijo z žigom.”

Enako velja za ljudi, ki so izgubili šolska spričevala in nimajo dokazila, da so končali osnovno ali srednjo šolo. “Običajno gredo po vseh teh letih na šolo in jim tam povedo, da je to pri nas. Potem pridejo k nam in dobijo izpis iz evidence.”

Tako se določi kaj je arhivsko gradivo

Kot je za nas pojasnila direktorica arhiva, je arhivsko gradivo tisto gradivo, ki je pomembno za kulturo, znanost, znanstveno raziskovalno delo, pravno varnost oseb. “To so kriteriji, po katerih določimo, katero gradivo je treba hraniti,” je poudarila direktorica. Na podlagi tega lahko kasneje raziskovalci raziskujejo zgodovino kraja, mesta, posameznih ljudi ali neke ustanove.

Sodelovanje in prepletanje različnih institucij in projektov

Arhiv je ena izmed osrednjih kulturnih institucij v mestu. “Zelo se trudimo, da smo prisotni v kulturni sferi. Prirejamo mnoge razstave, ki so dobro obiskane,” je poudarila direktorica. V določenem obdobju pripravljajo sejo razstav. Tako so v preteklosti na primer pripravili sejo o gospodarstvu v Mariboru. Kot je poudarila direktorica je bil Maribor bil precej industrijsko mesto in v obdobju tranzicij se je veliko podjetij zaprlo. Arhivsko gradivo, ki je se je ohranilo, nudi kot material za razstave. Sem sodi tudi dokumentacija podjetij, ki več ne obstajajo.

Pripravljamo tudi razstave, ki se vežejo na zgodovino, ne samo Maribora. Imamo kar širok spekter. Veliko sodelujemo z različnimi kulturnimi institucijami, z muzejem, s knjižnicami. Velikokrat se lahko s projekti, ki jih delamo, dopolnjujemo. Veliko gradiva je tudi shranjenega, ki ga drugi uporabijo pri svojih projektih.

Od dokumentacije mestnega sveta do zasebnih fondov pomembnih Mariborčanov

Med gradivom, ki ga hranijo, je veliko fondov, ki se vežejo na mesto Maribor: “Fond Mestne občine Maribor, ki je zelo obsežen in v njem se najde ogromno zelo zanimivih dokumentov. Gradivo za zgodovino Maribora je serija objav, dokumentov, transkripcij, ki pomagajo raziskovalcem pregledati gradivo, ne da bi se ti mučili s starimi pisavami. Izdali smo tudi eno serijo zapisnikov Mestne občine Maribor, mestnega sveta od 1860 do 1865.”

Shranjene imajo tudi različne zasebne fonde znanih Mariborčanov, ki so tukaj delovali in pustili pečat v mestu. Imajo tudi veliko starih načrtov, na podlagi katerih so izdali knjigo Stavbna zgodovina starega mestnega jedra. V tej knjigi so predstavljene fotografije oziroma celotno mestno jedro z zgodovino hiš, načrti, fotografijami.

Stavbna zgodovina starega mestnega jedra je zbirka, kjer je zbrano gradivo o stavbah v centru Maribora.

“Je zelo zanimiva zadeva, ker je opisano, kako so se spreminjala imena ulic v Mariboru. Zapisane so celotne zgodovine hiš. Knjiga je dober primer združevanja različnih fondov. Tukaj smo zbrali zemljiške knjige in razne načrte, tako se je oblikovala zgodba za vsako hišo. S pomočjo opisov, se ve, kaj je bilo v posamezni hiši in kdo je bil lastnik. Gre za delo, na katero smo zelo ponosni in je prejelo tudi Glazerjevo nagrado.”

Skupno hranijo 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva

Samo v Pokrajinskem arhivu Maribor je shranjenih 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva. “To je resnično zelo veliko za področje, ki ga pokrivamo. Če bi vse škatle zložili v vrsto, bi lahko naredili verigo od Maribora do Hoč, mogoče malo dlje.” Gradivo je shranjeno v arhivskih skladiščih. Na sedežu arhiva v Mariboru so štiri skladišča, eno je še v Melju, kjer se hrani še nekje 8 kilometrov gradiva, nekaj gradiva pa je spravljenega še na Koroškem.

Arhiv hrani 17 tekočih kilometrov gradiva.

“Učencem pokažemo stare razglednice in fotografije njihovega kraja”

Gradivo, ki se skriva v skladiščih arhiva, ne zanima le raziskovalce, ampak tudi osnovnošolce in srednješolce: “Velikokrat nas obiščejo osnovnošolci in srednješolci, ki delajo raziskovalne naloge. Takrat si z mentorjem ali mentorico izberejo neko temo. Če rabijo kakšno staro gradivo, nas obiščejo in mi jim svetujemo, kateri fondi bi bili za njih primerni in kje se nahaja gradivo. Velikokrat pridejo k nam in raziskujejo.”

V arhivu pa pripravljajo tudi učne ure, kjer šolarjem predstavijo dejavnost arhiva, kaj se skriva v skladišču. V sklopu učnih ur si učenci lahko ogledajo tudi skladišče, arhivsko čitalnico in restavratorsko delavnico

“Tako spoznajo, kaj se sploh tukaj dogaja. Te učne ure potem tudi prilagodimo glede na to od kod prihajajo učenci. Če prihajajo iz osnovne šole iz različnih krajev, jim na koncu predstavitve pokažemo se kakšne stare razglednice in fotografije njihovega kraja. To zelo radi gledajo in ugotavljajo, kaj je na sliki. Za srednješolce glede na smer pripravimo tematske zadeve ali se s profesorjem zmenimo, kaj bi bilo primerno za njih.”

Digitalizacija je pomembna za ohranjanje gradiva in njegov dostop preko spleta.

Arhiv se srečuje s prostorsko stisko

Pokrajinski arhiv Maribor se kar nekaj časa srečuje s prostorsko stisko. Do leta 2001 je bilo gradivo shranjeno po mnogih lokacijah v Mariboru. Potem je bilo odločeno, da se gradivo iz skladišča prestavo v drugo skladišče. Takrat je bilo kot začasna rešitev najeto skladišče na Dramski cesti, kjer je shranjenega 7 do 8 kilometrov gradiva. “Skoraj 19 let se je hranilo na tej začasni lokaciji. Razmere niso nikoli bile idealne za skladiščenje gradiva, ampak za silo je šlo,” je poudarila direktorica arhiva.

Pred leti se je izkazalo, da je začasna lokacija preveč vlažna in na katerih škatlah se je pojavila plesen.

Ker je inšpektorat odločil, da bo treba gradivo preseliti na bolj ustrezno lokacijo, se je začel premik: “Od lanskega leta naprej imamo v najemu skladišče v Melju, ki je primernejše. Pogoji za hranjenje so zagotovljeni torej ni pretirane vlažnosti in klimatski pogoji so primerni za hranjenje gradiva. Moram pa reči, da prostorsko nismo kaj pridobili. Tako da smo zelo omejeni s prevzemanjem gradiva.”

Na terenu je pri ustvarjalcih še veliko gradiva, ki bi ga arhiv moral še prevzeti, pa ga dejansko ne more, ker nima fizično zadosti prostora. Na Melju je na voljo še prostora za približno 2 kilometra gradiva. “Zdaj resnično prevzemamo tisti gradivo, ki je res nujno. Če res ugotovimo, da pogoji pri ustvarjalcih niso primerni in da je gradivo že ogroženo. Drugače pa moramo ustvarjalce prositi, če se počakajo, da pridobimo še nek prostor. Ta rešitev v Melju je sicer primerna za shranjevanje gradiva. Vsekakor pa potrebujemo prostor, da bomo lahko še skladiščili, ker gradivo vedno prihaja, nikoli pa ne odhaja.”

Dogovori o reševanju prostorske stiske potekajo

V Mariboru hranijo tudi gradivo Pomurja. Sicer imajo svojo enoto, vendar fizično še ni pripravljena. “Zdaj so pripravljeni že vsi načrti za izgradnjo. Tako bi se gradnja lahko začela na začetku leta 2022 in bi se zaključila do 2023 oziroma 2024.” Po zaključenem projektu bi se lahko prestavilo približno 2 kilometra gradiva v Mursko Soboto. Tako bi a enoti v Mariboru pridobili nekaj prostora.

Kar se tiče našega sedeža pa že več desetletij potekajo pogovori oziroma načrti o izgradnji namenske stavbe za arhivsko dejavnost, ki bi bila zgrajena tako, da bi bila primerna in bi imela zadosti prostorskih kapacitet.

Kot je za nas pojasnila direktorica arhiva, morajo pri načrtovanju razmišljati do 40 let v prihodnost. Tako bo prostora dovolj, da lahko sprejemajo gradivo vsaj še toliko let. Ko se te kapacitete napolnijo pa bo ponovno treba iskati nove prostorske rešitve. “Moram reči, da je na Ministrstvu za kulturo kar nekaj posluha in se dogovarjamo, iščemo ugodne možnosti, primerne prostore, parcele, kjer bi se lahko taka stavba zgradila.”

V samem centru mesta takih parcel načeloma ni, obstajajo pa neke možnosti na Teznu. Je pa sam center po besedah direktorice “malo romantičen in arhiv spada nekako v to vzdušje”. Kot neka moderna stavba za hrambo arhiva pa seveda pride v poštev tudi lokacija izven središča mesta.