Ko je bil zloglasni narkokralj Pablo Escobar leta 1993 ustreljen, je kolumbijska vlada prevzela nadzor nad njegovim razkošnim posestvom na severozahodu Kolumbije, temu pa je pripadal tudi živalski vrt. Večino živali so že odpeljali v njihove naravne habitate, štirje povodni konji pa so takrat ostali. Zdaj je teh povodnih konjev okoli 72, njihova vrsta pa še kar naprej vztrajno raste, saj v ekosistemu Južne Amerike nimajo naravnih sovražnikov.
Kolumbija bi rada teh 72 povodnih konjev zdaj rada premestila v Indijo in Mehiko v okviru načrta za nadzor nad invazivnimi vrstami.
Znanstveniki trdijo, da povodni konji ogrožajo lokalni ekosistem, njihovi iztrebki namreč spreminjajo sestavo bližnjih rek, kar močno vpliva na lamantine, kapibare in druge živali.
Težave pa se ne končajo tukaj. Povodni konji so tujci v tem okolju in lahko močno vplivajo na pokrajino. S premikanjem svojih ogromnih teles po blatnih območjih ustvarjajo kanale za pretok vode, ki spremenijo strukturo mokrišč. V jezeru s povodnimi konji je tudi več hranil in organskih snovi, ki spodbujajo rast cianobakterij, vodnih mikrobov, povezanih s cvetenjem strupenih alg. Takšno cvetenje lahko močno poslabša kakovost vode in povzroči množičen pogin rib, kar neposredno vpliva na lokalne ribiške skupnosti.
Poleg vsega pa predstavljajo tudi nevarnost za lokalne prebivalce, saj so lahko teritorialni in agresivni.
Povodne konje nameravajo s hrano zvabiti v velike železne kontejnerje, nato pa jih prepeljati na letališče v Rionegru. Od tam naj bi jih 60 peljali v Greens Zoological Rescue & Rehabilitation Kingdom v indijsko zvezno državo Gudžarat. Preostale povodne konje pa bi dali v različne živalske vrtove in zavetišča po Mehiki, dva od njih v Ekvador.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.