Poznorimskodobno in zgodnjesrednjeveško (langobardsko) grobišče je bilo odkrito pri izkopu jarka za plinovod leta 1979. Z zaščitnim arheološkim izkopavanjem leta 1980, ki ga je izvedel Goriški muzej, v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete, je bilo tedaj raziskanih 21 grobov, grobni pridatki pa določajo vojaški značaj grobišča, so zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Leta 2008 je bilo pri arheoloških raziskavah zaradi predvidene novogradnje stanovanjske hiše odkritih in raziskanih še 35 skeletnih grobov.
Ker je gradnja kanalizacije tokrat delno potekala po območju že znanega in registriranega arheološkega najdišča Solkan – Arheološko najdišče Pri sejmišču, je leta 2019 zaradi velike verjetnosti odkritja novih grobov ZVKDS območne enote Nova Gorica izdal kulturnovarstvene pogoje, ki so pred gradnjo zahtevali izvedbo predhodne arheološke raziskave – testnega jarka v obsegu gradbenega izkopa.
Ob gradnji kanalizacije lani poleti je izvajalec arheološke raziskave, podjetje Avgusta, dejansko odkril nov del grobišča, na njem pa je bilo skupno odkritih 19 grobov.
V novogoriški enoti ZVKDS so, glede na najdene predmete v grobovih, prepričani, da grobišče datira v poznorimski in zgodnjesrednjeveški čas. To pomeni, da so na grobišču začeli pokopavati morda že v tretjem, zagotovo pa v četrtem in petem stoletju, večina grobov pa sodi v čas poznega šestega in celotnega sedmega stoletja.
Langobardi so bili germansko ljudstvo, ki je v šestem stoletju živelo na območju današnje Madžarske. Po zgodovinskih virih so se leta 568 množično izselili v Italijo in tam ustanovili Italsko - Langobardsko kraljestvo. Prav v ta čas sodi tudi grobišče v Solkanu, kar kaže, da je ta del slovenskega ozemlja v zgodnjem srednjem veku sodil v langobardsko kraljestvo.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.