Putin je resetiral rusko družbo, ki je bila na grobem začetku neoliberalističnega podviga. Rusija je bila prvo desetletje tranzicije v težkem položaju, z velikimi gospodarskimi in socialnimi težavami, visoko brezposelnostjo in množičnim organiziranim kriminalom. Te težave so v različno težki obliki imele prav vse postsocialistične države – in tega ne gre spregledati. Putin se je lotil notranjepolitične stabilizacije, upravnega reda in tudi zakonitosti, a cena je bila zelo visoka. Skromne začetke liberalizacije in demokracije je nadomestila vladavina sumljivo izvoljenega predsednika, vojna pa mu omogoča uveljavljanje nadzora in trdih upravljavskih potez.
Nepreslišano: Dr. Jernej Zupančič, zgodovinar, Filozofska fakulteta
Vladimir Putin trenutno bistveno presega ustavna določila, to pa je mogoče zaradi strukture zaledja, ki ga ima zaradi FSB (prej KGB). Rusijo pravzaprav vodi KGB. Pogosto pravimo, da bo, ko ne bo več Putina, na oblast prišla kakšna bolj pametna figura – to žal ne drži, saj je strukturna vez oziroma sosledje členov, ki ga ima FSB s svojimi človeškimi resursi, obveščevalno mrežo, vključujočo očitno tudi vsaj del ruskega organiziranega kriminala, v poziciji skoraj premočnega nadzornika ruskih duš. Tistega, ki tej vidni in nevidni politični piramidi ne ustreza, so odstranili hitro in neusmiljeno. Tu je še navajenost ruskega ljudstva na trdega carja in mentaliteta državniške poslušnosti. Zato so pričakovanja po hitrem uporu zoper tako vladavino večidel iluzorna. Bolj oportuno se je umakniti – in to zdaj mladi Rusi precej množično počno.
Dr. Jernej Zupančič, zgodovinar, Filozofska fakulteta