Madžari kupujejo pomurske bioplinarne, posle bo preveril KPK

Bioplinarno v Dobrovniku, ki dolgo ni obratovala, so Madžari kupili pred tremi meseci in po pisanju portala Necenzurirano zanjo plačali dva milijona evrov, kar je trikrat manj, kot je Družba za upravljaje terjatev bank (DUTB) plačala zanjo iz stečaja prejšnjega lastnika.

Pri poslu se, kot piše omenjeni portal, pojavlja sum konflikta interesov in korupcije, saj je bil v času nakupa Franci Matoz že predsednik upravnega odbora DUTB, le nekaj mesecev prej pa je Matoz Pannonii Bio prodal svojo bioplinarno v Vučji vasi, in to za štiri milijone evrov, kar je dvakrat toliko, kot je zanjo plačal sam.

Morebitne nepravilnosti, konflikt interesov in oškodovanje DUTB pri obeh nakupih bo preverila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), poročata Necenzurirano in murskosoboški Vestnik.

V Dobrovniku opozarjajo, da so po prodaji bioplinarne nastale težave. Novi lastnik polni rezervoarje s koruzno silažo in drugimi surovinami za zagon, iz bioplinarne pa zelo smrdi. Krajani opozarjajo tudi na neznosen hrup zaradi mletja koruze, ki ne preneha niti ponoči. Kot je povedal tamkajšnji župan Marjan Kardinar, so posumili, da v obrat vozijo mulj oziroma odpadno blato, iz katerega bodo pridobivali bioplin. "Zato smo reagirali in pogledali. Po našem prepričanju so sumi utemeljeni, zato smo obvestili Policijo in inšpekcijske službe," je povedal Kardinar.

Kot je dodal župan, niso proti bioplinarni, vendar mora ta delovati v skladu z okoljevarstvenim in drugimi dovoljenji. Na to so lastnike opozorili že pred časom, ko so se sestali.

Madžarski lastniki dobrovniške bioplinarne na pogovorih na občini

Partner madžarskih lastnikov dobrovniške bioplinarne Robert Šijanec pa se je ob številnih vprašanjih domačinov in medijev o dogajanju v bioplionarni danes sestal s predstavniki Občine Dobrovnik. Po besedah župana Kardinarja se je strinjal z zahtevami krajanov in občine, o podrobnostih pa se bodo dogovorili v petek.

"Naše zahteve so, da omejijo smrad in hrup ter to omilijo tudi z zelenim pasom, kar je zapisano že v okoljevarstvenem dovoljenju, da skrbijo za infrastrukturo, kar pomeni, da bodo sofinacirali obnovo cest oziroma vozili, ko bo to primerno, saj po poljskih poteh to ni vedno možno, posledice pa so velike, pa tudi dogovor o obratovanju," je pojasnil Kardinar. Poleg tega Dobrovničani zahtevajo, da digestata v nobenem primeru ne bodo trosili bliže kot 300 metrov od naselja, sicer pa mora biti neoporečen, torej ne sme biti v njem nobene sporne surovine.

Odprto je ostalo vprašanje odpadnega blata, o tem se bodo pogovarjali v petek in dogovorili o podrobnostih, saj, kot pravi Kardinar, niti slučajno ne želijo, da bi v njihovi bioplinarni uporabljali blato iz čistilnih naprav, o čemer se namiguje.

Bioplinarno so te dni poskusno občasno že zagnali, da bi videli, koliko plina se nabere, torej jo testirajo, na polno naj bi delovala prihodnje leto. Kardinar ob tem pravi, da se bodo pogovarjali tudi o širšem sodelovanju, ne le bioplinarni, vendar za zdaj zelene luči z občinske strani še nimajo. "Da mislijo resno, bomo verjeli, ko bo posajeno prvo drevo v zelenem pasu," je še dodal.

Čakata še dve bioplinarni

Vestnik pa razkriva, da na trgu prosti bremen stečaja čakata še dve pomurski bioplinarni. Pri eni naj bi bil spet vpleten Matoz. Gre za obrata v Radmožancih in Lendavi oz. pri Trimlinih.

Lendavska bioplinarna je znana zaradi onesnaževanja okolja z digestatom, ki so ga lani izpustili v potok Kopica. Krivca niso odkrili. Tako kot bioplinarna v Vučji vasi je bila del mreže bioplinarn Marjana Kolarja, a ni nikoli delovala. Zgrajena je bila z bančnim posojilom Nove KBM, ki je nepremičnine obremenila s hipoteko v višini 19,3 milijona evrov. Lastnika, Bioplin storitve in Bioplinarna proizvodnja, prej Keter Organica Bioplinarna, sta končala v stečaju.

Terjatve so zaradi sanacije bank delno poplačali davkoplačevalci, del jih je Nova KBM prodala družbi Alos, ta pa družbi Kastor iz Ljubljane, ki je polovico premoženja prenesla na Z2 iz Novega mesta, s katerim si deli lastništvo nad bioplinarno skupaj z zemljišči. Stečajni postopek za Bioplin storitve se je končal brez delitve stečajne mase, saj sta Kastor in Z2 vplačala v stečajno maso 96.000 evrov, natanko toliko, kot so znašali stroški stečajnega postopka. Nova lastnika sta dokončno "prekrila" 18 milijonov evrov globoko dolžniško jamo, kolikor je bilo upnikom priznano v stečajnem postopku, navaja Vestnik.

Bioplinarno v Radmožancih je obvladovalo več družb. Za družbo Invest storitve energetika je ostalo 73 milijonov evrov neplačanih terjatev, za družbo BTE3 660.000 evrov terjatev, od tega je 575.000 evrov prijavila finančna uprava. Družba Plinprom, katere direktor je Marjan Kolar, je v postopku prisilne poravnave. Terjatve v višini 3,9 milijona evrov je prijavilo 94 upnikov, s tem da so upniki milijon evrov terjatev spremenili s konverzijo v lastniške deleže, piše Vestnik.

Kot dodaja, je v primeru bioplinarne v Radmožancih predujem za začetek prisilne poravnave plačala družba Biologica v lasti Matozove soproge Nataše Matoz, Odvetniška družba Matoz pa je potem po pooblastilu Biologice naredila vse nadaljnje korake.

Lastnica bioplinarne je še družba Centurio, v kateri je družbenica Tetyana Kolar, direktor pa Marjan Kolar. Lani in letos je bila brez prihodkov, 16. septembra pa je dosegla izbris 700.000 evrov terjatev države. Dejavna je sicer še družba Keter energetika iz Ljubljane, ki se ukvarja z dejavnostjo obnovljivih virov energije, še poroča Vestnik.