"Prišlo je do določenih pozitivnih premikov, so me obvestili naši pogajalci," je Putin povedal na srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi. Dodal je, da pogajanja zdaj "potekajo skoraj na dnevni ravni".
Svojemu tesnemu zavezniku je ruski predsednik zagotovil, da ga bo obveščal o poteku pogovorov.
Delegaciji Kijeva in Moskve sta doslej opravili tri kroge pogovorov v Belorusiji, v četrtek pa sta se v Turčiji sestala tudi zunanja ministra obeh držav Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba.
Doslej so se dogovorili zgolj o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih ukrajinskih mest. A se strani medsebojno obtožujeta blokade evakuacije.
Iz Kremlja so sicer danes sporočili, da ne izključujejo možnosti srečanja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, a mora biti srečanje temeljito pripravljeno, da bi dalo rezultate.
Najprej morajo delegacije in ministri opraviti svojo nalogo, da se predsednika ne bosta srečala, samo zato, da se bosta, ampak da bosta lahko dosegla rezultate, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Dogovor o 500 milijonih evrov pomoči
"Predlagal bom povečanje vojaške pomoči Ukrajini za dodatnih 500 milijonov evrov," je visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell povedal ob prihodu na drugi dan zasedanja v Versaillesu. Na vprašanje, kako težko bo v to prepričati predsednike držav in vlad, je odgovoril, da "sploh ne".
"Vsi se zavedajo, da moramo povečati vojaško pomoč Ukrajini in nadaljevati pritisk na Rusijo," je dejal.
EU je konec februarja sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri unije so se dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenila 450 milijonov evrov. Poleg tega bo EU prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo.
Danes pa je Borrell napovedal še dodatnih 500 milijonov evrov. Ta sredstva naj bi bila po navedbah virov pri EU namenjena povračilu stroškov članicam EU, ki so enostransko pošiljale orožje Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vrh EU: Ukrajina sodi v evropsko družino, a hitrega članstva ne bo
Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic EU po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki se je končal sredi noči. A želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji država, ki je v primežu vse bolj krvave vojne, ni dobila. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v unijo ni.
Voditelji so v zgodnjih jutranjih urah po dolgi razpravi sprejeli izjavo "o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino" v petih točkah. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki. Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve uniji, ki jih želi.
Vrh EU je na neformalnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da jih unija ne bo pustila samih ter da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.
Rutte: Ni hitre poti v unijo
Sprejeta izjava za razliko od osnutkov vključuje tudi omembo Moldavije in Gruzije, ki sta kmalu za Ukrajino prav tako zaprosili za članstvo v uniji. Voditelji so sicer zgolj spomnili, da so članice komisijo pozvale tudi k pripravi mnenja o njunih prošnjah. Ukrajina glede na izražena pričakovanja s tem izidom ne more biti zadovoljna. Nizozemski premier Rutte je tako kot ob prihodu tudi ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da ni hitre poti v unijo. Prošnja je v procesu, ki bo terjal čas - mesece, leta.
Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU decembra 2016 s ključnim zagotovilom, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v uniji.
Slovenski premier Janez Janša pa je ob koncu prvega dne vrha povedal, da so bili voditelji razdeljeni, in sicer da večina misli, da Ukrajina v vojni potrebuje močno politično sporočilo, da sodi v družino EU, drugi pa razpravljajo o postopkih.
Janša upa, da bo Ukrajina dobila status kandidatke, a poudarja, da je treba počakati na mnenje komisije. Ob tem je izpostavil, da so voditelji vendarle večinoma enotni ne le glede tega, da si Ukrajina zasluži evropsko perspektivo, saj je že evropska država, temveč tudi glede tega, da si zasluži prihodnost v EU.
Janša: V EU lahko pride v prihodnjih tednih do 15 milijonov beguncev iz Ukrajine
Na evropska tla lahko pride v prihodnjih tednih od deset do petnajst milijonov beguncev iz Ukrajine, če se vojna ne bo ustavila, je dejal premier Janez Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega zasedanja voditeljev članic EU v Versaillesu.
EU je v pomoč Ukrajini po ruski invaziji zelo hitro dosegla dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje iz leta 2001, ki beguncem omogoča takojšnjo in vsesplošno začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.
Ob tem se vrstijo kritike, da ima unija dvojna merila za begunce, saj da je takoj pripravljena pomagati beguncem iz evropske države, medtem ko je bilo v primeru beguncev iz Sirije drugače.
Janša je v povezavi s tem danes dejal, da je bilo v minulih tednih veliko razprave o tem, a da ne vidi nobene dileme, saj da vsi vidimo, da iz Ukrajine bežijo v glavnem ženske in otroci. V Versaillesu so po njegovih besedah slišali podatek, da je kar 90 odstotkov beguncev iz Ukrajine žensk in otrok.
