Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je Turandot Aj Vejveja mešanica tradicije in inovacije. Premiera je bila v načrtu leta 2020, a so jo morali prestaviti zaradi pandemije covida-19.

Aj Vejvej je umetnik, znan po instalacijah, skulpturah in fotografijah, ki obsojajo avtoritarne režime ter zagovarjajo človekove pravice in svobodo izražanja. Foto: EPA
Aj Vejvej je umetnik, znan po instalacijah, skulpturah in fotografijah, ki obsojajo avtoritarne režime ter zagovarjajo človekove pravice in svobodo izražanja. Foto: EPA

Zgodba opere Turandot je prežeta s prelivanjem krvi in despotizmom ter je v luči ukrajinske krize po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še kako aktualna. Po zloveščih uvodnih petih notah režiser občinstvo potopi v negotov, nasilen svet, pri čemer 64-letni umetnik nikoli ne spusti napetosti. Da okrepi občutek grožnje pred državnim nasiljem, režiser uporablja tudi videoposnetke.

Ruševine futurističnega mesta
S posnetki, ki spominjajo na ruševine futurističnega mesta, prikažejo neprijetne podobe iz nedavnih novic, bodisi so to zdravstveni delavci v zaščitni opremi, begunci, ki prečkajo reke, policija, ki se spopada s protestniki v Hongkongu, ali migranti, obdani z ograjami, še poroča AFP.

Prisotnost vzhajajoče dirigentske zvezde Oksana Liniv je lani postala prva ženska, ki je kdaj dirigirala na prestižnem nemškem festivalu Bayreuth, zaradi trenutnih bojazni pred nevarnostjo nove vojne v Evropi pa daje dodatno težo predstavi. V zgodovino se je Oksana Liniv vpisala tudi januarja letos, ko je bila imenovana za glavno dirigentko bolonjske opere. Iz Ukrajine sicer prihajata tudi sopranistka Oksana Dika v vlogi Turandot in baritonist Andrij Gančuk v vlogi Mandarina.

Puccinijeva temačna opera se osredotoča na maščevalno princeso Turandot, ki ubije svoje snubce, če ne odgovorijo pravilno na tri uganke. "Izgubljeni smo," v tretjem dejanju poje zbor, ko se na zaslonu pojavijo podobe gumijevk, policijskih prijemov in uporabe solzivca. 44-letna Oksana Liniv je ob tem dejala, da režiserjeva močna vizualna simbolika popolnoma ustreza Puccinijevim namenom. "Že od prvih taktov začutiš ta apokaliptični značaj v zraku, kaj se bo zgodilo," je opero komentirala dirigentka.

Uprizarjali jo bodo do 31. marca
Opero, ki jo je Puccini zaradi smrti leta 1924 pustil nedokončano, po njegovih skicah pa so jo dokončali pozneje, bodo v Rimu uprizarjali do 31. marca. Nocoj bo na sporedu na italijanskem televizijskem programu RAI 5.

Retrospektivna razstava Aja Vejveja na Dunaju