Mineva 200 let od prve izvedbe Beethovnove Devete simfonije

Beethoven se je rodil leta 1770 v Bonnu, vendar je večino svojega življenja preživel na Dunaju, kamor se je preselil kot 22-letnik. Kljub številnim ponudbam se ni nikoli preselil z Dunaja, kjer je našel svoj dom, obkrožen z oboževalci in velikodušnimi meceni, piše francoska tiskovna agencija AFP. "Družba in kultura, značilni za to mesto, sta mu bili zelo všeč," je povedala Ulrike Scholda, direktorica Beethovnove hiše v bližnjem Badnu. Slikovito zdraviliško mestece nedaleč od Dunaja je močno zaznamovalo Beethovnovo življenje in zadnjo simfonijo, ki jo je dokončal, je dodala.

V 20. letih 19. stoletja je bil po njenih besedah Baden nedvomno pravi kraj za bivanje, saj so tam poletja preživljali cesarska družina, aristokracija in tisti, ki so bili pomembni v kulturnem življenju. Beethoven, ki ga je poleg izgube sluha pestilo več zdravstvenih težav, od bolečin v trebuhu do zlatenice, se je redno vračal v Baden, da bi okreval. Dolgi sprehodi po podeželju in kopanje v badenskih zdravilnih vrelcih so pripomogli k okrevanju in hkrati navdihovali njegove skladbe.

Poleti 1824, pred prvo javno izvedbo Devete simfonije, je skladatelj v Badnu bival v hiši, ki je danes znana kot Beethovnova hiša in v kateri je zdaj muzej. Tam je napisal tudi pomembne dele svoje zadnje simfonije. V pismu, ki ga je Beethoven septembra 1823 poslal iz Badna, je opisal pritisk, ki ga je čutil ob dokončanju simfonije, saj je želel zadovoljiti Filharmonično družbo v Londonu, ki je delo naročila, je povedala Scholda. Dokončanju simfonije na Dunaju so sledili tedni intenzivnih priprav, vključno z vojsko prepisovalcev, ki je prepisovala Beethovnov rokopis, in vajami v zadnjem trenutku, katerih vrhunec je bila premiera 7. maja 1824.

Večer pred premiero je Beethoven s kočijo hitel od vrat do vrat, da bi "osebno povabil pomembne ljudi na svoj koncert", je povedala muzikologinja Birgit Lodes. Dodala je, da se mu je uspelo tudi ostriči. Beethovnova Deveta simfonija, ki je skoraj dvakrat daljša od primerljivih del, je z "vključitvijo človeškega glasu in s tem besedila" kršila norme do tedaj "izključno orkestrskega" žanra, pa je za AFP povedala muzikologinja Beate Angelika Kraus.

Njegova revolucionarna zamisel o vključitvi verzov Ode radosti Friedricha von Schillerja je paradoksalno naredila njegovo simfonijo bolj dovzetno za zlorabe, tudi s strani nacistov in komunistov. Verzi "izražajo občutek povezanosti, vendar so razmeroma odprti v smislu ideološke (interpretacije)," je dodala Kraus. Od leta 1985 je Beethovnova Oda radosti iz četrtega stavka simfonije uradna himna Evropske unije.

Drevi pa bo Beethovnova mojstrovina odmevala po vsej Evropi z jubilejnimi koncerti v velikih dvoranah v Parizu, Milanu in na Dunaju, še piše AFP.