Priseljevanja in azilna politika mora ostati domena nacionalnih držav. Države po svetu morajo vzajemno spoštovati razlike v mnenjih glede priseljevanja, je zbranim v predstavnikom OZN v Ženevi povedal madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó.
“Madžarska ne želi predati katerekoli od njenih državnih pooblastil v zvezi z migracijo in azilno politiko, a si želi konstruktivnega dialoga s svojimi mednarodnimi partnerji,” je na srečanju Visokega komisarja ZN za begunce v Ženevi pojasnil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.
Madžarski zunanji minister je v svojem nastopu izpostavil potrebo po pripravah na novi naval migrantov iz Afganistana, kar sredi pandemije covida-19 ne predstavlja več samo varnostno, temveč tudi zdravstveno tveganje. Evropejci dobro pomnijo migrantsko krizo, ki se je začela leta 2015, ko je na milijone ilegalcev drlo na staro celino zaradi povabila takratne nemške kanclerke Angele Merkel.
Posledice se čutijo še danes. “V Zahodni Evropi so projekti družbenega vključevanja popolnoma spodleteli, v več mestih so se izoblikovale paralelne družbe,” je opozoril Szijjártó. Integracija je tako spodletela v Nemčiji, Švedski, Norveški, Franciji kot tudi Združenem kraljestvu. Madžarski zunanji minister je na srečanju OZN poudaril, da madžarska vlada spoštuje mednarodno pravo, a trdno verjame, da bi morali pomagati tam, kjer je pomoč potrebna, in ne uvažati novih težav.
Mednarodno pravo je jasno: Do prve varne države
“Mednarodno pravo je jasno, da če kdo mora bežati, imajo pravico začasno ostati v prvi varni državi. A to ne pomeni, da imate pravico, da sami izberete destinacijo pri prečkanju mirnih, varnih držav,” je povedal Szijjártó. “Mi ne dajemo azila nikomur, ki krši naše meje iz katerekoli smeri.”
Namesto da se ljudi spodbuja k bežanju od doma, naj bi se jih spodbujalo, da ostanejo doma, in jim pomagalo ustvariti za to primerne pogoje v državi njihovega izvora ali v bližini. Madžarska je na tak način v okviru programa Hungary Helps za 70 milijonov dolarjev pomagala približno 250 tisoč kristjanom z Bližnjega vzhoda in Afrike, ki so ostali brez doma. Za ta denar so obnovili hiše, šole in cerkve.
Za konec je madžarski zunanji minister povedal, da različne države po svetu različno rešujejo vprašanja migracij in azilne politike. Nekatere migrantov nočejo, druge jih prostovoljno sprejemajo. Vsaka država se mora sama odločiti, kako bo pristopila do te problematike, narobe pa je, da tisti, ki sami uvažajo migrante, enako zahtevajo od ostalih, ki si tega ne želijo. “Svet mora vzajemno spoštovati različne poglede na priseljevanje,” je povedal Szijjártó.
Ivan Šokić