Vatikan preiskuje posle ljubljanske nadškofije

Razkrivamo: papežev odposlanec iz Vatikana preiskuje finančno poslovanje podjetje Metropolitana, ki je v lasti Nadškofije Ljubljana. Kaj vse ga zanima?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
četrtek, 22. 12. 2022, 17:35


stanislav-zore
Pod drobnogledom je poslovanje ljubljanske nadškofije, ki jo vodi metropolit Stanislav Zore.
Bobo

Finančno poslovanje Nadškofije Ljubljana, največje in daleč najbogatejše entitete slovenske cerkve, je že mesec dni pod drobnogledom posebnega odposlanca, ki ga je v Slovenijo poslal papež Frančišek. 

Po naših informacijah je namreč Vatikan proti ljubljanski nadškofiji uvedel postopek apostolske vizitacije. Gre za ukrep, za katerega se Sveti sedež odloči, ko želi na terenu preveriti sume večjih nepravilnosti v posameznih škofijah, zato tja pošlje posebnega papeževega preiskovalca – vizitatorja. Za isti ukrep se je Vatikan v Sloveniji nazadnje odločil pred dobrim desetletjem - ob zlomu finančnega omrežja Nadškofije Maribor, za katerim je ostalo za več sto milijonov evrov neplačanih dolgov. Vizitacija se je končala z upokojitvijo tedanjega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, pokojni ljubljanski nadškof Alojz Uran pa je moral zapustiti Slovenijo.

Na ljubljansko nadškofijo, ki jo vodi metropolit Stanislav Zore, smo danes naslovili več vprašanj. Zanimalo nas, zakaj so v postopku vizitacije in kdo jo vodi. Nanje niso odgovorili, "saj za podajanje odgovorov glede te zadeve na Nadškofiji Ljubljana nismo pristojni".

Preberite še:
Cerkev na vlaku turbokapitalizma #analiza

Pod lupo posli z gozdovi in lesom 

Toda neuradno smo izvedeli, da vizitacijo ljubljanske nadškofije vodi visoki uslužbenec vatikanskega urada za ekonomske zadeve, ki ima pri Svetem sedežu vlogo ministrstva za finance. V Sloveniji deluje od konca novembra. Več virov nam je potrdilo, da je pod drobnogledom "posebne revizije" iz Vatikana finančno poslovanje Nadškofije Ljubljana. Še posebej naj bi se usmerila v njeno podjetje Metropolitana. To upravlja s 15.000 hektarjev cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini, ki jih je država vrnila Cerkvi med denacionalizacijo. 

Ogromna sredstva na računih Metropolitane so posledica visokih dobičkov od upravljanja gozdov, ki jim jih je država vrnila v okviru denacionalizacije, in drugega premoženja.
Ogromna sredstva na računih Metropolitane so posledica visokih dobičkov od upravljanja gozdov, ki jim jih je država vrnila v okviru denacionalizacije, in drugega premoženja.
facebook

Kot že omenjeno, uradnih podatkov o tem, kaj natančno preiskuje papežev vizitator, ni mogoče dobiti. V cerkvenih krogih pa se že več let bolj ali manj tiho govori o nenavadnem upravljanju podjetja Metropolitana in številnih, domnevno spornih poslih s prodajo lesa. Obenem znotraj ljubljanske cerkve že več let teče spopad za obvladovanje podjetja, ki je pred epidemijo letno ustvarjalo tudi več kot sedem milijonov evrov dobička, s katerim nadškofija financira pastoralno dejavnost.  

Podjetje Metropolitana je ljubljanska nadškofija ustanovila leta 2001, ko jo je vodil metropolit Franc Rode. Pet let pozneje je Metropolitana kupila podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z lesom. Zapletla se je tudi v številne druge posle. Tik pred propadom finančnega holdinga Zvon Ena je tej ključni družbi iz nekdanjega omrežja mariborske nadškofije odobrila za dobrih devet milijonov evrov nezavarovanega posojila. Nadškofija pa je bila celo desetinska solastnica Papirnice Goričane, ki je financirala razkošno prenovo dvorca, v katerem je želel prebivati Rode. Pred leti je izbruhnila tudi afera z izginotjem 200.000 evrov od prodaje lesa. 

Preberite še:
Zadnje Janševo darilo Cerkvi

Kdo vleče niti v zlati jami nadškofije? 

Ves ta čas je Metropolitano vodil Janez Celar, dolgoletni finančnik ljubljanske nadškofije in eden najvplivnejših ljudi v Cerkvi. Ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa leta 2017 ga je na tem položaju "podedoval" tudi Stanislav Zore. Leta 2020 je Metropolitana naposled dobila novega direktorja. To je postal Robert Ogorevc, nekdanji direktor računovodske hiše Vizija. Marca letos pa so se v nadškofiji odločili, da bo imela Metropolitana še enega direktorja. Na ta položaj so imenovali Blaža Gregorca, ravnatelja nadškofijske gospodarske uprave, ki je pred dvema letoma na tem položaju zamenjal Celarja.

Največja afera do sedaj je bil finančni zlom mariborske nadškofije, po katerem se je moral posloviti nekdanji nadškof Franc Kramberger (v ozadju).
Največja afera do sedaj je bil finančni zlom mariborske nadškofije, po katerem se je moral posloviti nekdanji nadškof Franc Kramberger (v ozadju).
STA

Toda v ozadju, tako naši viri blizu cerkvenih krogov, se je vnel spopad, kdo bo imel roko nad Metropolitano, ki velja za zlato jamo nadškofije. Podjetje ima namreč za več kot sto milijonov evrov premoženja in je brez dolga. Konec lanskega je imelo za 33 milijonov evrov depozitov, še dodatne štiri milijone evrov pa na bančnih računih.

Veliko niti v Metropolitani naj bi tako še vedno vlekel Celar, ki je danes župnik v župniji Vrh - Sveti trije kralji pri Rovtah. Z njim naj bi bila povezan tudi novi direktor Ogorevc, saj je več let pred tem sodeloval pri računovodenju in vodenju financ Metropolitane. Več let se je govorilo, da trgovanje z lesom obvladuje koalicija poslovnih cerkvenih struktur in ljudi iz kroga "stare levice", a javnih dokazov o tem ni. 

Preberite še:
Vladne omejitve veljajo za vse – le za Cerkev ne

Vatikanova pomoč škofu Sajetu

Za nameček se je poslovanje Metropolitane med epidemijo poslabšalo. Tudi sečnje dreves, ki podjetju prinaša prihodke, je bistveno manj. Po petih letih se je namreč končala sanacija gozdov po žledolomu in drugih ujmah v letu 2015, med katerimi je bilo uničenih ali poškodovanih za več kot 19 milijonov kubičnih metrov lesa. Posledično je imela Metropolitana manj presežnih denarnih sredstev, ki jih namenja za dividende nadškofije ali hrani za težke čase. Lani je tako podjetje ob 63 milijonov evrov prihodkov in štirih milijonih evrov dobička nadškofiji izplačalo "le" okoli 2,5 milijona evrov dividend. 

Medtem je v slovenski cerkvi prišlo do pomembnih sprememb. Marca letos je na čelo Slovenske škofovske konference prišel novomeški škof Andrej Saje, ki velja za člana liberalnejše struje v cerkvi, naklonjene papežu Frančišku. Odločneje se je zavzel tudi za obračun s spolnimi zlorabami. Letos jeseni je novo vodstvo dobil tudi vatikanski urad za ekonomske zadeve. Dosedanjega vodja, jezuitskega duhovnika Juana Antonia Guerrera Alvesa, ki je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, je prejšnji mesec zamenjal njegov dosedanji namestnik Maximiliano Caballero Ledo, španski finančnik, ki je pred tem delal za ameriško multinacionalko Baxter Healthcare.

Papež Frančišek je v Slovenijo poslal posebnega odposlanca.
Papež Frančišek je v Slovenijo poslal posebnega odposlanca.
Vatican News

Opazovalci dogajanja so v tem videli papeževo utrditev nadzora nad vatikanskim finančnim sistemom, fundacijami, društvi in drugimi organizacijami, ki so se v minulih letih zapletale v različne finančne afere. Ena od odmevnejših je bila povezana tudi s kardinalom Tarcisiom Bertonejem, nekdanjo številko dve v Vatikanu in Rodetovim osebnim prijateljem, s katerim sta v Sloveniji leta 2006 skupaj lobirala za italijansko gradbeno podjetje Grassetto.

Na čelo GG Bled prišla Šircljeva državna sekretarka  

Pred nekaj tedni je prišlo tudi do menjav v vrhu Gozdnega gospodarstva Bled, ključne hčerinske družbe Metropolitane, ki upravlja z gozdovi na Pokljuki in Jelovici. Marko Matjašič in Aleš Kadunc, dosedanji glavni in tehnični direktor, sta prevzela vodenje državnih gozdov. Namesto njiju je Metropolitana imenovala Antona Končarja in Kristino Šteblaj. Slednja je bila v času prejšnje vlade državna sekretarka na ministrstvu za finance, ki ga je vodil Andrej Šircelj, v začetku letošnjega leta pa je postala celo izvršna direktorica DUTB.