DL: Grad Mostek - Bogata zgodba kandijskega gradiča

8.3.2024 | 14:30

Grad Mostek danes z obnovljeno fasado in restavrirano fresko angelčka s knjigo (Foto: I. Vidmar)

Grad Mostek danes z obnovljeno fasado in restavrirano fresko angelčka s knjigo (Foto: I. Vidmar)

Grad Mostek v času Valvasorja

Grad Mostek v času Valvasorja

Obnovljena fasada kandijskega gradu Mostek – Restavrirana tudi štiristo let stara freska angelčka s knjigo – V njem je živela Julija Primic, usmiljeni bratje pa so vanj vselili bolnico

Obnova gradu Mostek, zgradbe ob nekdanji moški bolnici oziroma do pred kratkim internem oddelku novomeške bolnišnice, je lani pritegnila poglede mimoidočih na Kandijski cesti, še posebej restavriranje freske na zdaj že obnovljeni fasadi stavbe. Zgradba ima zanimivo zgodovino, ki ji je svoj pečat dalo tudi prebivanje Prešernove muze Julije Primic v njej.

Grad Mostek, ki je svoje imel dobil po bližnjem lesenem mostu nad izlivom Težke vode v Krko, je svojo prvotno podobo dobil, kot o tem priča kronogram na kamnitem portalu, leta 1629, v to obdobje pa po ugotovitvah strokovnjakov spada tudi zdaj restavrirana freska angelčka s knjigo. Gradič, ki je v svoji preteklosti nosil tudi imena Neuhof ali Novi dvor, Aula nova, Khamov dvorec in Pred malim mostkom, je v drugi polovici 16. stoletja in v prvih letih 17. stoletja zgradil baron Wolf Adam Mordax. Valvasorjeva podoba gradu iz druge polovice 17. stoletja kaže dvonadstropno stavbo pravokotnega tlorisa, krito s strmo štirikapno streho in več gospodarskimi objekti na mestu, na katerem danes stoji moška bolnica, ki so jo tristo let pozneje, leta 1896, zgradili usmiljeni bratje iz reda usmiljenih bratov.

Poznejši lastniki so temeljito posegli v podobo gradiča in mu dodajali nove in nove prizidke. Okoli leta 1744 je prišel v posest grofa Germanika Petazzija, ki je renesančno kubično stavbo temeljito prezidal in ga vključil v zasnovo novega baročnega enonadstropnega dvorca. Prizidki so stavbi dali tlorisno podobo v obliki črke U, v jugozahodnem prizidku so uredili grajsko kapelo. Vse do 20. stoletja je bil grad prekrit z lesenimi skodlami. Poseben pečat je predvsem v slovenski literarni zgodovini gradu Mostek dala Prešernova muza Julija Primic, ki je v njem preživela zadnjih 14 let svojega življenja, potem ko je njen mož Jožef von Scheuchenstuel dobil službo predsednika novomeškega sodnika in je gradič najel.

Potrebe po večji in sodobnejši bolnišnici so v Novo mesto pripeljale Red usmiljenih bratov iz Gradca, ki pa so prostore zanjo kljub nasprotovanju mestnih veljakov našli na desnem bregu reke Krke, torej v sosednji občini Šmihel - Stopiče. Ker je bil grad Kamen za potrebe pokrajinske bolnišnice premajhen so mu že dve leti pozneje dodali sprva enonadstropni prizidek, ki so ga pozneje nadzidali do današnjega obsega nekdanje moške bolnice, ki jo novomeška bolnišnica prav tako obnavlja, v njej pa bo svoje prostore dobila negovalna bolnišnica.

Obnovljeno fresko angelčka s knjigo restavratorji datirajo v prvo četrtino 17. stoletja, kar pomeni, da je nastala sočasno s kamnitim portalom, na katerem stoji letnica 1629. Pred obnovo fasade gradiča je bila prekrita z beležem in slabo berljiva, delno je bila zasigana, večje poškodbe so bile zakitane nad nivojem in grobo zaribane. »Vendar je bila barvna plast freske razmeroma stabilna. Uredili smo tudi neposlikana polja ob straneh poslikave ter stik fasade in freske. Retuša predstavlja barvno reintegracijo večjih plomb, odrgnin in drugih drobnih poškodb. Na predelu draperije in leve roke angelčka je bila potrebna rekonstrukcija, doslikava na novi omet. Ozadje angelčka, nebo je barvno osveženo,« je o restavraciji freske angelčka s knjigo povedala restavratorka Saša Snoj.

Grad Mostek je danes v lasti novomeške bolnišnice, vendar se njegova prihodnost kaže drugje. Pred dvema letoma je novomeški občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu novomeškega zdravstvenega kompleksa in s tem odprl možnost, da v gradu najde svoje mesto mestni muzej.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava