Skrajni desničar Anders Breivik, ki je leta 2011 na Norveškem umoril 77 ljudi, med njimi največ najstnikov, ostaja v zaporu. Sodnik je namreč zavrnil njegovo prošnjo za pogojni izpust, do česar je bil po desetih letih prestane kazni upravičen. Odločitev sodišča je pričakovana. »Obtoženi nima nikakršne empatije in sočutja do žrtev svojih napadov. Na zaslišanju je sicer izrazil žalost zaradi tistih, ki so jih njegova dejanja prizadela, a je obenem branil, če ne celo utemeljeval svoje dejanja, češ da večina umorjenih na otoku Utøya niso bili otroci, temveč ljudje na 'vodstvenih položajih'. Čeravno je moral vedeti, da so bili nekateri tam umorjeni otroci stari le 14 let,« piše v odločitvi sodišča. Breivikov odvetnik je že napovedal pritožbo.
Ostaja nevaren
Na zaslišanje za predčasni izpust na improvizirano sodišče v zaporu Skien (postavili so ga v telovadnici) je Breivik pred dvema tednoma primarširal z visoko dvignjeno desnico. Jasno je bilo, da skrajnih idej, v imenu katerih je pred desetletjem izvedel množični poboj, ni opustil. Nacistično salutiranje je pospremil še z napisom, ki je krasil njegovo torbo. »Ustavite genocid nad belci«. Vsemu temu navkljub je na sodišču razlagal, da je nasilje izbrisal iz svojega življenja. »Prosim, da skušate razumeti, kako je nekdo lahko nacist, ne pa tudi borec. Distanciram se od nasilja in terorizma. Dam vam svojo častno besedo, da je vse to le stvar preteklosti,« je nagovoril sodišče. Tam njegovim besedam niso nasedli.
»Njegove obljube in častne besede nimajo nikakršne veljave, četudi bi zares mislil, kar govori. Tveganje za nasilje še vedno obstaja in je na enako visoki stopnji, kot je bilo tedaj, ko je bil prvič obsojen,« je bila soglasna odločitev. Dodali so še, da bi imel ob vrnitvi v 'normalno' družbo zagotovo velike težave in da bi v njej težko funkcioniral, zaradi česar bi bil pod hudim pritiskom in stresom. Ker se njegovo duševno stanje od tistega usodnega časa leta 2011 ni spremenilo, pa bi bilo tveganje za podobne napade veliko.
Za otroci se je podil kot lovec za plenom
Danes 42 let star Breivi je krivdo za svoje zločine na tridnevnem zaslišanju naprtil spletni radikalizaciji skrajno desnih ekstremistov, ki da je motivirala njegove napade. »Oprali so mi možgane,« je dejal. »Ukaz je bil ponovna vzpostavitev tretjega rajha. Kako to doseči, pa je bilo prepuščeno vsakemu posebej,« je dodal. Zagotovil je, da se bo še naprej boril za belsko nadvlado in nacistično prevlado, a na miroljuben način. Julija 2011 je bila zgodba povsem drugačna. Brutalna in krvava. Številni Norvežani si še danes niso opomogli od enega najtemačnejših dni v zgodovini. 22. julija je najprej z avtom bombo v Oslu ubil osem ljudi, potem pa na otoku Utoya do zob oborožen kot lovec na divjad sledil najstnikom na poletnem taboru in jih pobijal. Nekateri so se poskrili v gozd, drugi poskakali v jezero, 69 jih je umrlo. Preživeli so pričali, da je med pokolom vzklikal od navdušenja. Sodišče je sklenilo, da je bil med napadom prišteven, spoznan je bil za krivega in obsojen na maksimalno kazen 21 let zapora z možnostjo podaljšanja do smrti, če bi obsojeni še naprej predstavljal nevarnost družbi. Po norveškem zakonu ima po desetih letih za zapahi pravico zaprositi za pogojni izpust.
