Geomagnetna nevihta uničila Muskove starlinke
Geomagnetna nevihta uničila starlinke
Podjetje Spacex je 3. februarja izstrelilo 49 novih starlinkov, s katerimi nameravajo svetu omogočiti dostop do spleta, a jih je že dan kasneje prizadela geomagnetna nevihta. To so nevarni delci s Sonca, ki lahko uničijo občutljiva tehnološka vezja. V tem primeru je nevihta povzročila, kot so pojasnili na spletni strani podjetja, zgostitev atmosfere, pri čemer se je povečala sila, ki satelite vleče k planetu, torej nazaj v atmosfero. Geomagnetna nevihta je bila posledica izbruha delcev na Soncu 30. januarja, kažejo podatki centra za napovedovanje vesoljskega vremena, ki ga upravlja ameriški urad za atmosfero in oceane NOAA.
Druga stopnja rakete falcon je satelite dostavila na višino okoli 210 kilometrov. »Spacex satelite izpusti v nizko orbito, da lahko hitro potonejo v atmosfero, če kakšen ne deluje. Čeprav izpustitev v nizko orbito zahteva tehnološko bolj zahtevne satelite, ki so tudi dražji, je to pravilna odločitev, da zagotovimo trajnostno vesoljsko okolje,« so poudarili v podjetju. Starlinki sicer močno jezijo astronome, saj bo mreža – načrtovanih je kar 42.000 satelitov – zelo okrnila pogled v zvezdnato nebo. Prav zato so različne astronomske organizacije na Združene narode v minulih dneh naslovile novo peticijo, v kateri zahtevajo boljšo zaščito neba.
Po izpustitvi iz rakete se iz prvotne orbite starlinki dvignejo za nekaj sto kilometrov. Tokrat se večina – menda 40 od 49 – ni povzpela. »Satelite je močno prizadela geomagnetna nevihta. Zaradi nevihte se je atmosfera segrela in na višini izpustitve satelitov se je povečala njena gostota. Na podlagi podatkov s satelitov se je atmosferski privlak povečal za do 50 odstotkov. Starlinke smo ponastavili v varni način, da bi se skrili pred nevihto. Preliminarna analiza je pokazala, da je povečana atmosferska sila preprečila, da bi se sateliti nastavili v operativno stanje in da bi se začeli dvigovati. Do okoli 40 satelitov bo ali pa je že padlo v atmosfero,« so zapisali na spletni strani Spacexa. Tam bodo zgoreli, so še poudarili. »Ta edinstvena situacija prikazuje, kako globoko smo zavezani, da ne ustvarjamo novih vesoljskih smeti,« so dodali. V orbiti je trenutno več kot 1800 starlinkov.
Raketka, ki bo poletela z Marsa
Rover Perseverance v kraterju Jezero na Marsu pridno zbira vzorce, ki jih bodo pripeljali na Zemljo. Nasa in Esa že načrtujeta povratno odpravo na Mars. Šlo bo za kompleksno odpravo, v kateri bo sodelovalo več vesoljskih plovil. Eno od teh bo tudi raketa, ki bo vzorce dvignila s površja Marsa. Nasa je zdaj izbrala izvajalca za gradnjo te rakete in podpornega sistema, to je podjetje Lockheed Martin. Pogodba je vredna okoli 170 milijonov evrov. Predvidoma julija 2026 bodo proti Marsu poslali pristajalnik z vzletnim plovilom, ki bo prav tako pristal v kraterju Jezero. Iz naročja bo izpustil majhen Esin rover, ta bo pobral vzorce in jih deponiral v kapsulo na vzletni raketi.
Spomladi 2029 bo majhna raketa poletela v nizkomarsovsko orbito in s tem postala prva, ki se bo dvignila z drugega planeta. Tam bo kapsulo z vzorci v velikosti košarkarske žoge prestregel orbiter, ki ga bo Esa izstrelila leta 2026. Vzorce bodo spet nepredušno zaprli in s tem preprečili kontaminacijo. Orbiter se bo nato leta 2031, ko bosta planeta spet v ugodnem položaju, napotil domov. Marsikaj se bo torej moralo poklopiti, da bo kapsula z vzorci spomladi 2032 pristala na ameriških tleh.
»Zaveza, da sestavimo plovilo za dvig z Marsa, je zgoden, a konkreten korak, da nadaljujemo velikopotezen načrt, da bomo na Marsu ne le pristali, ampak z njega tudi vzleteli,« je dejal strokovni direktor Nase Thomas Zurbuchen. »Zdaj smo pri koncu konceptne faze odprave, da na Zemljo prinesemo prve vzorce z drugega planeta. Ko bodo ti tukaj, jih bomo lahko proučili v najsodobnejših laboratorijih,« je dodal.
Velika podjetja ne dosegajo lastnih zelenih ciljev
Analiza inštituta New Climate je pokazala, da številna največja podjetja na svetu ne dosegajo lastnih ciljev, ki so si jih postavila v boju proti podnebnim spremembam. V študijo je bilo zajetih 25 korporacij, ki so skupno odgovorne za okoli pet odstotkov izpustov toplogrednih plinov: Maersk, Apple, Sony, Vodafone, Amazon, Deutsche Telekom, Enel, GlaxoSmithKline, Google, Hitachi, Ikea, Vale, Volkswagen, Walmart, Accenture, BMW Group, Carrefour, CVS Health, Deutsche Post DHL, E.On SE, JBS, Nestle, Novartis, Saint-Gobain, Unilever. Nobeno od podjetij si ni prislužilo najvišje ocene.
Avtor študije Thomas Day je za britanski BBC dejal, da so želeli popisati primere dobre prakse, a so bili »presenečeni in razočarani nad integriteto podjetij«. BBC dodaja, da se nekaj podjetij ni strinjalo z metodami, uporabljenimi v analizi. Pri Nestleju so poudarili, da so pregledi njihovih dejanj dobrodošli, »vendar poročilo inštituta New Climate ne povzema realnosti našega pristopa in vsebuje netočnosti«. Pri Amazonu so za BBC ponovili pogosto slišane obljube marsikatere korporacije: »Oblikovali smo visoke cilje, ker se zavedamo resnosti podnebne krize in ukrepanje je zdaj nujno. Da bi dosegli brezogljično delovanje do leta 2040, smo pri Amazonu zavezani, da do leta 2025 vso potrebno energijo pridobimo iz obnovljivih virov.« Po ugotovitvah študije je večina vključenih podjetij zavezana, da zmanjšajo ogljični odtis v notranjih operacijah podjetja, ne gledajo pa širše slike, navajajo v reviji Nature. Znanstveniki opozarjajo, da bi moral svet do leta 2050 povsem ustaviti toplogredne izpuste. V analizi so ugotovili, da bi večina podjetij lahko dosegla le okoli 40-odstotno zmanjšanje emisij, samo tri, Maersk, Vodafone in Deutsche Telekom, pa bi izpuste toplogrednih plinov pri lastnem delovanju lahko zmanjšala za 90 odstotkov.
