V Pokrajinskem muzeju Celje minulo leto gostili 25 tisoč ljudi, smeli načrti za 2023


Pri Pokrajinskem muzeju Celje so pripravili tiskovno konferenco, kjer so predstavili delo muzeja v letu 2022 in spregovorili o projektih, ki jih pripravljajo v letu 2023.

Pregled leta 2022

Pri muzeju so zadovoljni s številom obiskovalcev, ki je bilo v letu 2022 podobno kot je bilo v predkoronskem času, torej leta 2019. Nekje okrog 25.000 obiskovalcev je namreč v preteklem letu vstopilo v muzej, nekoliko manj kot poprej pa je bilo tujcev. Teh je bilo približno 2.500, prišli pa so iz 64 različnih držav.

Pri muzeju so v minulem letu uspešno opravili večino nalog, ki so si jih zadali. Ponosni so tudi na prejem najvišjega priznanja Mestne občine Celje – Zlati grb. Kar se tiče večjih razstavnih projektov so poudarili 650-letnico drugega pogrofovljenja Celjskih, posodobljeno postavitev razstave Rifnik in njegovi zakladi v Šentjurju, odmevna pa je bila tudi razstava Končno Japonska, ki so jo ob stoletnici prihoda Alme Karlin na Japonsko, v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije in Nemškim kulturnim centrom odprli v Tokiu. Razstava je gostovala tudi v Hirošimi, v tem letu pa bo prisotna še v Osaki in na univerzi Meiji, ki se nahaja v japonski prestolnici.

Seveda pa je ob številni razstavni dejavnosti zaposlene pri Pokrajinskem muzeju spremljalo tudi drugo muzejsko delo, ki je manj vidno obiskovalcem muzeja. Muzej namreč sodeluje tudi v dveh raziskovalnih projektih, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Poleg tega so v letu 2022 popolnoma prenovili program otroških delavnic in s tem pridobili številne mlade obiskovalce. Precej aktiven pa je bil tudi njihov arheološki oddelek, ki je ob gradnji izvedel vrsto arheoloških raziskav, kar je privarčevalo precej denarja in močno zmanjšalo stroške.

Načrti za leto 2023

V Pokrajinskem muzeju so novo leto pričeli z razstavama Ljubija, zaklad pod skalo in Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan. Od večjih razstav, ki bodo sledile v letošnjem letu je direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman omenil 700. obletnico prve omembe Celja, kar bo pokrival mag. Damir Žerič. V tem sklopu bodo dopolnili stalno razstavo Grofje Celjski z interaktivnimi vsebinami in zelo natančnim zemljevidom posesti, ki je bila v lasti Celjskih.

Marca ”pride na obisk” čebela velikanka, kranjska sivka, ki je narejena v razmerju 100:1, razstavo pa bo spremljal bogat pedagoški in andragoški program na temo čebel ter čebelarstva. Jeseni pa bodo skupaj z oddelkom za azijske študije pripravili večjo razstavo azijskih predmetov.

Od knjižnih novosti v letu 2023 sta v načrtih predvsem dve. Prva je dopolnjena izdaja knjige mag. Damirja Žeriča, Celia Cilli Celje, druga pa je knjiga o Celjskem stropu avtorice Gabrijele Kovačič. Glede restavriranja Celjskega stropa namreč potekajo pogovori z Ministrstvom za kulturo, saj bo delo potekalo kar nekaj časa, 100-letnica odkritja, ki je bilo leta 2026, pa se nezadržno bliža.

Freske in sito na Muzejskem trgu čakajo na zadnji zaključek pred otvoritvijo, sicer pa so v največji meri restavrirane in konzervirane, njihovo stanje pa je solidno. Direktor muzeja verjame, da se bo uspel najti način za ponovno pritrditev fresk na strop. Za odprtje fresk v letošnjem letu so sicer pri muzeju rahlo skeptični, a bodo namesto tega odprli dve novi sobi na stalni arheološki razstavi Od šivanke do zvezd. V prvi bodo predstavili ustanovitev Celeie, v drugi pa bo predstavljena reka Savinja kot eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Celju.

Od mednarodnih aktivnosti je direktor omenil sodelovanje pri skupni arheološki razstavi slovenskih muzejev v Frankfurtu in sodelovanje z Glaskunstzentrum und glasmuseum Barnbach.

O ciljih za letošnje leto je direktor Rozman povedal: ”Še naprej ostati vodilna dediščinska ustanova v Celju in pa v prvi vrsti, da bi število obiskovalcev muzeja bilo še višje kot v letu 2022 ter predvsem to, da bi obiskovalci odhajali iz muzeja zadovoljni.”

Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman

V muzeju je sicer 15 zaposlenih, ki jih pokriva Ministrstvo za kulturo, 2 pokriva Mestna občina Celje, 2 osebi sta prisotni preko javnih del, za 5 oseb pa morajo pri muzeju poskrbeti z lastnimi sredstvi. Trenutno je torej pri Pokrajinskem muzeju zaposlenih 24 delavcev, čez mesec dni pa se jim bo pridružila še ena uslužbenka preko javnih del.

Simon Valant