Leta sem verjela, da je občutljivost moje hčere znak šibkosti. Nato pa sem spoznala, da je ravno to njena moč in da svet potrebuje ljudi, kot je ona.
Pred nekaj leti me je poklicala vzgojiteljica hčerke Tish in mi povedala, da so v vrtcu imeli "neprijetno situacijo".
Ko so se v razredu pogovarjali o divjih živalih, je vzgojiteljica omenila polarne medvede, ki zaradi topljenja ledenikov izgubljajo dom in vire prehranjevanja. Kot dokaz posledic globalnega segrevanja je pokazala fotografijo umirajočega polarnega medveda.
Otroci iz vrtca so bili žalostni, a ne dovolj, da bi to vplivalo na njihovo željo po igri. Tish je bila drugačna.
Po koncu ure, ko so se preostali otroci zapodili na igrišče, je ona ostala na svojem sedežu in kot ohromljena strmela predse.
Tish je osuplo vprašala vzgojiteljico: "KAJ? Ste res rekli, da polarni medvedi umirajo? Se Zemlja res topi? Ta Zemlja, na kateri živimo? Kako ste nam lahko povedali nekaj tako groznega tik preden je čas za igro?!"
Bila je popolnoma iz sebe. "Ali odrasli tudi vedo za to? Kaj bodo naredili? Ali so tudi druge živali v težavah? Kje je mama tistega lačnega polarnega medvedka?" je spraševala.
Naslednjih nekaj mesecev se je vse v naši družini vrtelo okrog polarnih medvedov. Kupili smo posterje z njihovimi fotografijami in Tish je z njimi prelepila celo steno, rekoč, da je to opomnik. Na spletu smo postali sponzorji štirim polarnim medvedom. O njih smo se pogovarjali med večerjo, v avtu, na zabavah.
- Preberite tudi: Kakšno POSEBNO MOČ ima vaše astroznamenje?
Tako smo bili obsedeni z njimi, da čez nekaj tednov nisem več zdržala. Začela sem sovražiti polarne medvede. Obžalovala sem dan, ko so prišli na svet.
Poskusila sem vse mogoče, da bi preusmerila hčerkino pozornost. Ko sem spoznala, da nič ne pomaga, mi na koncu ni preostalo drugega, kot da se ji zlažem.
Prosila sem prijatelja, naj se izdaja za "predsednika Antarktike. V "uradnem mailu" je oznanil, da jim je uspelo popraviti ledenike in da so vsi polarni medvedi rešeni. Odprla sem goljufivo sporočilo in poklicala Tish.
"Dragica, pridi hitro sem! Ne boš verjela, kaj se je zgodilo! Poglej, kakšne super novice sem prejela!" Tish je v tišini prebrala mail, se obrnila proti meni in mi namenila prezirljiv pogled. Vedela je, da je šlo za navaden ponaredek - bila je občutljiva, a še zdaleč ne neumna. Saga s polarnimi medvedi se je s polno paro odvijala še naprej.
Nekega večera pa se je moje doživljanje hčere spremenilo.
Neke noči sem jo pospremila spat in se za tem po prstih odpravila iz njene sobe, polna veselja, da sem za danes opravila svoje. Otroci spijo in čas je zame! Ravno sem zapirala vrata hčerkine sobe, ko je Tish zašepetala: "Mami, počakaj."
"Kaj je, ljubica?"
"Za polarne medvede gre."
O hudiča, ne že spet! Šla sem nazaj do njene postelje in jo nekoliko manično gledala. V tistem trenutku sem pomislila, da je morda nora. Ona pa se mi je zazrla v oči in rekla: "Preprosto ne morem nehati razmišljati: zdaj so v nevarnosti polarni medvedi. In nikomur ni mar. Naslednji smo na vrsti mi."
Hči se je nato obrnila na bok, zaspala in me pustila samo v tisti temačni sobi. Bila sem povsem ohromljena in ob tem pomislila: "O. Moj. Bog. Polarni medvedi! Moramo rešiti polarne medvede! Naslednji na vrsti smo mi. Kaj je narobe z nami?"
Potem sem pogledala spečo hči in v trenutku me je prešinilo: "Nisi nora, ker te skrbi za polarne medvede. Nori so vsi tisti, ki jim ni mar."
Tish se ni mogla igrati, ker jo je skrbelo zaradi medvedov. Ko je izvedela, kaj jim preti, jo je preplavila groza. Vedela je, da to ni prav in znala si je predstavljati, kako se bo vse skupaj končalo.
Tish je občutljiva, v tem je njena moč.
Nasprotje občutljivosti ni pogum. Če si zakrivamo oči, če namerno gledamo stran, če si ne dovolimo čutiti, se zavedati in si predstavljati, to ni pogumno. Nasprotje občutljivosti je neobčutljivost in to ni vrednota, ki je vredna pohvale.
Tish čuti in zaznava. Četudi ves svet okoli nje hiti, si ona vzame čas. Počakajte, ustavite se. Tisto, kar ste rekli o polarnih medvedih... ob tem sem nekaj začutila in dalo mi je misliti. Lahko za trenutek počakamo? Porajajo se mi vprašanja. Nisem pripravljena na to, da stečem ven in se grem igrat.
V večini kultur so ljudje, kot je Tish, opaženi že zgodaj.
Okličejo jih za šamane, zdravilce, pesnike, duhovne voditelje. Oni znajo pomagati ljudem - slišijo, vidijo in čutijo tisto, česar drugi ne morejo.
Kulture so odvisne od občutljivosti izbrancev, saj imajo le tisti, ki čutijo bolečino sveta, sposobnost, da jo morda tudi odpravijo. Oni stojijo na premcu Titanika, kažejo predse in kričijo: "Pred nami je ledena gora!" medtem ko tisti na palubi želijo plesati v nevednosti še naprej.
Naša družba je tako hudičevo odvisna od hitenja in moči, da jim je ob ljudeh, kot je Tish neprijetno. Upočasnjujejo svet. Lažje je skleniti, da s(m)o takšni ljudje ranjeni.
Moja hči ni ranjena. Ona je prerokinja. Želim si biti dovolj modra, da se upočasnim, kadar Tish to želi od mene, jo vprašala kaj čuti in ji prisluhnila. Ona ve. Ona ima v sebi odgovore, ki jih drugi ne premorejo.
Prirejeno po Glennon Doyle iz knjige Neukrotljiva
- Preberite si še: Moja supermoč je to, da v vsakemu človeku vidim nekaj dobrega
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
