Čistka v hrvaški stranki – iz SDP 'leteli' tudi poslanci in na stotine drugih članov

Maras je bil sicer predsednik zagrebškega SDP-ja, Ostojić je bil v Milanovićevi vladi zdravstveni minister, Brumić je bil glavni tajnik stranke. Na tnalu so se znašli tudi tisti, ki so bili blizu Davorju Bernardiću, ki je vodenje stranke prevzel ob Milanovićevi predsedniški inavguraciji leta 2016, na njenem čelu pa je ostal vse do lani – Vukas je bil njegov najtesnejši strankarski sodelavec, Barišić pa je tudi njegova poročna priča.

HRT piše, da je vidne člane stranke osebno poklical zdajšnji predsednik Peđa Grbin in jih obvestil o razlogih, zakaj je prenehalo njihovo članstvo, ostali pa bodo obveščeni pisno. Grbin je bil prej eden od štirih podpredsednikov stranke, že štiri mandate sedi tudi v hrvaškem saborju.

Nezadovoljstvo najprej na parlamentarnih, nato še na lokalnih volitvah

Portal Index je spomnil, da so junija zaradi slabih rezultatov na lokalnih volitvah in napetosti v notranjih odnosih razpustili strankarski organizaciji v Zagrebu in Slavonskem Brodu ter vodstvo SDP-ja Medžimurske županije.  

"V mestu Zagreb ima SDP izjemno veliko članov. Ta odločitev se ne nanaša na njih, ampak na težave, s katerimi se organizacija spopada že vrsto let. Odločitev leti na tiste, ki so imeli SDP za zaposlitveni servis. SDP je stranka, ki obstaja zato, da bi imeli boljša mesta, občine in konec koncev tudi boljšo državo. Z razpustitvijo organizacije nihče ne bo avtomatsko prenehal biti član, to se lahko zgodi v roku 45 dni po revidiranju seznama članov. Ko bo preteklo 45 dni, bodo po opravljenih razgovorih nekateri prenehali biti člani," je takrat napovedal Grbin.

45 dni je zdaj minilo in predsednik SDP-ja je svojo napoved o tem, da ne bodo vsi obdržali članske izkaznice, uresničil. Vodstvo stranke je izglasovalo štiri kriterije: dva sta tehnična (da se s članom ne more vzpostaviti stika ali pa članarina ni bila plačana že več kot leto dni), dva pa politična (da niso hoteli aktivno sodelovati na lokalnih volitvah ali pa so SDP-ju povzročili škodo). 

Prej 4000, zdaj le še 1700 zagrebških članov

Po reviziji članstva v Zagrebu se denimo ocenjuje, da jih je od prejšnjih 4000 članov ostalo okoli 1700.

Hrvaški mediji ob tem opozarjajo, da je SDP zdaj ostal tudi brez štirih poslancev v parlamentu in da ima v saborju le še 28 sedežev. Ob tem se sprašujejo, kakšna bo končna številka po revidiranju še preostalih članskih seznamov, pa tudi, kako se bo odzval v stranki še vedno vplivni Davor Bernardić, glede na to, da so brez članstva večinoma ostali prav njegovi tesni sodelavci.

Konec političnega dualizma velikih strank

Prav včeraj je bila sicer na Hrvaškem objavljena najnovejša anketa. SDP, ki je bil ob HDZ-ju že vse od osamosvojitve najmočnejša politična opcija v državi, je zdrsnil na tretje mesto. Prvič ga je v javnomnenjskih raziskavah na nacionalni ravni prehitela zeleno-leva platforma Zmoremo, novopečeni zagrebški župan Tomislav Tomašević iz te skupine pa je tudi najbolj priljubljeni politik na Hrvaškem – prehitel je tako predsednika Milanovića kot premierja Andreja Plenkovića.

Redno mesečno raziskavo Crobarometar, ki jo je v ponedeljek zvečer objavila hrvaška televizija Nova TV, je v prvi polovici julija opravila agencija Ipsos med 984 polnoletnimi državljani. Statistična napaka znaša 3,6 odstotne točke.

HDZ ima podporo 29,8 odstotka volivcev, platformi Zmoremo zaupa 14,9 odstotka anketirancev, SDP-ju pa 14,3. Razlika med Zmoremo in SDP se sicer kaže v promilih, a se glede na ocene Nove TV v politiki zdi kot velika razlika. Kot pojasnjujejo, se priljubljenost Zmoremo krepi že peti mesec zapored, medtem ko SDP podporo volivcev izgublja že zadnje tri mesece.

Če bi bile parlamentarne volitve zdaj, bi petodstotni prag za vstop v parlamentu presegli še dve stranki, skrajno desno Domovinsko gibanje (7,7 odstotka) in konservativna stranka Most (7,6 odstotka). Raziskavo so sicer izvedli pred tem, ko je predsednik Domovinskega gibanja Miroslav Škoro nepreklicno odstopil s položaja šefa stranke. Vse ostale stranke bi prejele nekje do tri odstotke podpore. Neodločnih je bilo osem odstotkov anketirancev.

Delo vlade podpira 36 odstotkov vprašanih, ne podpira ga 57 odstotkov, sedem odstotkov pa jih je neodločnih. Medtem 62 odstotkov anketirancev meni, da gre država v napačno smer. Le nekaj več kot četrtina jih je prepričanih, da je smer dobra. Za državljane je največji problem brezposelnost, sledijo skrbi glede gospodarske krize, epidemije covida-19, korupcije, življenjskih standardov in nizkih plač.