Favoritka za vrh Nata? Nisem presenečena
Nekdanja hrvaška predsednica je prvič komentirala ugibanja, da je najresnejša kandidatka za naslednico Jensa Stoltenberga.
Odpri galerijo
Fotografije nasmejane predsednice, ki v premočenem dresu hrvaške nogometne reprezentance sredi Moskve objema in poljublja finaliste svetovnega prvenstva, so leta 2018 obšle svet. Fotografije Reuters
Zvezo Nato v prihodnjih mesecih čaka pomembna misija: iskanje naslednika Jensa Stoltenberga, ki je na položaju generalnega sekretarja od leta 2014. Po medijskih ugibanjih naj bi bila favoritka nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Ta je za Jutarnji list povedala: »Nisem presenečena, sem pa izredno počaščena.«
Kaj več od tega, da ji je v čast biti v igri za tako pomembno funkcijo, ni hotela reči, »vse ostalo bi bilo prezgodaj in neprofesionalno«. So se pa previdno, češ, ni bilo še nobenega sestanka, lobiranje se še ni začelo, oglasili neimenovani predstavniki hrvaške diplomacije. Njeno imenovanje na vrh Nata bi bilo sijajno za Hrvaško, pri tem pa bi jo moral podpreti tudi hrvaški državni vrh. Podporo ima, sta za hrvaške medije potrdila tako premier Andrej Plenković kot predsednik Zoran Milanović, a tudi poudarila, da v zvezi s tem nimata relevantnih informacij in da se takih zgodb ne daje v javnost, pač pa potekajo v tišini.
Pred dnevi so v bruseljskem Politicu zapisali, da Natove zaveznice brskajo po svojih vrstah, saj je ostalo le malo več kot leto dni za izbiro novega generalnega sekretarja. Jensu Stoltenbergu, nekdanjemu norveškemu premieru, se bo (podaljšan) mandat iztekel jeseni 2022. Formalne razprave so se že začele, naslednika naj bi predstavili na vrhu Nata v Madridu konec pomladi prihodnje leto.
Nekateri (prav tako neimenovani) uradniki, diplomati in politični analitiki po pisanju Politica menijo, da je po 72 letih skrajni čas, da zavezništvo imenuje na vrh prvo žensko, glede na nadaljnje odnose z Rusijo bi bila prava izbira nekdo iz vzhodne Evrope. »Če ta dva imperativa združite, hitro dobite tri perspektivne kandidatke,« so zapisali v Politicu. To so nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, nekdanja litovska predsednica Dalia Grybauskaitė in aktualna estonska predsednica Kersti Kaljulaid. Nekdanji britanski premierki Theresi May naj bi zmanjševale možnosti komunikacijske veščine v času brexita.
Po pisanju Politica ima Hrvatica prednost, saj je bila na sedežu Nata med letoma 2011 in 2014 pomočnica generalnega sekretarja za javno diplomacijo, bila je tudi hrvaška ministrica za evropske zadeve ter ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije ter tako imela veliko vlogo pri uspešnih pogajanjih za članstvo v EU in Natu. Kot veleposlanica države v ZDA med letoma 2008 in 2011 je zgradila močne odnose z Washingtonom, kar bo odločilno pri odločitvi Nata, so zapisali v Politicu.
Kolinda Grabar Kitarović se je za Jutarnji list oglasila iz Tokia, kjer se je udeležila zasedanja Mednarodnega olimpijskega komiteja, v katerega članstvo je bila lani poleti izvoljena kot četrta oseba iz Hrvaške in prva ženska. Skok s predsedniškega na olimpijski stolček je bil za hrvaško javnost presenečenje, saj se s športom nikoli ni ukvarjala ne kot športnica ne kot funkcionarka, a je kljub temu videla svojo pot v olimpijskem okolju. »Šport zame ni le strast, temveč tudi velika priložnost za promocijo osnovnih človekovih pravic, pozitivnega tekmovalnega naboja in prekrasnih športnikov,« je zapisala v odzivu na imenovanje.
Ali ji bo šlo tako lahko tudi v Natu, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, čeprav je seveda v igri več interesov. Nekatere države menijo, da so na vrsti za Natovo najvišjo službo, vprašanje je, kaj bodo hoteli Američani, in tudi, ali matična država določenega kandidata izpolnjuje Natov cilj, to je 2 odstotka BDP za obrambo. Lahko pa se na stvari pogleda tudi drugače. Hrvaški predsednik Milanović na primer meni, da bi bila nekdanja predsednica dobra, a morda celo preveč kvalificirana izbira.
Kaj več od tega, da ji je v čast biti v igri za tako pomembno funkcijo, ni hotela reči, »vse ostalo bi bilo prezgodaj in neprofesionalno«. So se pa previdno, češ, ni bilo še nobenega sestanka, lobiranje se še ni začelo, oglasili neimenovani predstavniki hrvaške diplomacije. Njeno imenovanje na vrh Nata bi bilo sijajno za Hrvaško, pri tem pa bi jo moral podpreti tudi hrvaški državni vrh. Podporo ima, sta za hrvaške medije potrdila tako premier Andrej Plenković kot predsednik Zoran Milanović, a tudi poudarila, da v zvezi s tem nimata relevantnih informacij in da se takih zgodb ne daje v javnost, pač pa potekajo v tišini.
Prednost Hrvatice
Pred dnevi so v bruseljskem Politicu zapisali, da Natove zaveznice brskajo po svojih vrstah, saj je ostalo le malo več kot leto dni za izbiro novega generalnega sekretarja. Jensu Stoltenbergu, nekdanjemu norveškemu premieru, se bo (podaljšan) mandat iztekel jeseni 2022. Formalne razprave so se že začele, naslednika naj bi predstavili na vrhu Nata v Madridu konec pomladi prihodnje leto.
Po pisanju hrvaških medijev Kolindo Grabar Kitarović radi vidijo v bruseljskih krogih, prav tako jo imajo radi Američani. Na fotografiji srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Nekateri (prav tako neimenovani) uradniki, diplomati in politični analitiki po pisanju Politica menijo, da je po 72 letih skrajni čas, da zavezništvo imenuje na vrh prvo žensko, glede na nadaljnje odnose z Rusijo bi bila prava izbira nekdo iz vzhodne Evrope. »Če ta dva imperativa združite, hitro dobite tri perspektivne kandidatke,« so zapisali v Politicu. To so nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, nekdanja litovska predsednica Dalia Grybauskaitė in aktualna estonska predsednica Kersti Kaljulaid. Nekdanji britanski premierki Theresi May naj bi zmanjševale možnosti komunikacijske veščine v času brexita.
Po pisanju Politica ima Hrvatica prednost, saj je bila na sedežu Nata med letoma 2011 in 2014 pomočnica generalnega sekretarja za javno diplomacijo, bila je tudi hrvaška ministrica za evropske zadeve ter ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije ter tako imela veliko vlogo pri uspešnih pogajanjih za članstvo v EU in Natu. Kot veleposlanica države v ZDA med letoma 2008 in 2011 je zgradila močne odnose z Washingtonom, kar bo odločilno pri odločitvi Nata, so zapisali v Politicu.
Kot hrvaška predsednica se je večkrat srečala s slovenskim kolegom Pahorjem, tudi za zadnji poslovilni obisk v tujini si je izbrala Slovenijo.
Foto Jože Suhadolnik
Foto Jože Suhadolnik
Preveč kvalificirana?
Kolinda Grabar Kitarović se je za Jutarnji list oglasila iz Tokia, kjer se je udeležila zasedanja Mednarodnega olimpijskega komiteja, v katerega članstvo je bila lani poleti izvoljena kot četrta oseba iz Hrvaške in prva ženska. Skok s predsedniškega na olimpijski stolček je bil za hrvaško javnost presenečenje, saj se s športom nikoli ni ukvarjala ne kot športnica ne kot funkcionarka, a je kljub temu videla svojo pot v olimpijskem okolju. »Šport zame ni le strast, temveč tudi velika priložnost za promocijo osnovnih človekovih pravic, pozitivnega tekmovalnega naboja in prekrasnih športnikov,« je zapisala v odzivu na imenovanje.
Francoski predsednik Emmanuel Macron z litovsko predsednico Dalio Grybauskaitė (druga z leve) in estonsko predsednico Kersti Kaljulaid v Elizejski palači leta 2018
Ali ji bo šlo tako lahko tudi v Natu, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, čeprav je seveda v igri več interesov. Nekatere države menijo, da so na vrsti za Natovo najvišjo službo, vprašanje je, kaj bodo hoteli Američani, in tudi, ali matična država določenega kandidata izpolnjuje Natov cilj, to je 2 odstotka BDP za obrambo. Lahko pa se na stvari pogleda tudi drugače. Hrvaški predsednik Milanović na primer meni, da bi bila nekdanja predsednica dobra, a morda celo preveč kvalificirana izbira.
