V tokratni oddaji Signal se je voditeljica Zala Tomašič z gosti posvetila eni najbolj razpravljanih tem – drogam, s posebnim poudarkom na marihuani. Gre za temo, ki buri duhove, odpira različna vprašanja in izzive ter zajema ogromno različnih področij. O številnih vprašanjih so svoje mnenje in pogled predstavili Milan Krek iz Nacionalnega Inštituta za zdravje, odvetnik Gašper Friškovec in Tamara Lah Turnšek, profesorica in nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo.
Čeprav si številne države prizadevajo za izkoreninjenje industrije prepovedanih drog, se ta še vedno vztrajno širi. Nekatere države se tega lotevajo s popolno prepovedjo, nekatere pa imajo bolj svobodomiseln pristop. Odvetnik Gašper Friškovec je mnenja, da je prohibicija doslej prinesla slabe rezultate, medtem ko Milan Krek trdi, da bi to morali urejati z učinkovito regulacijo. S tem se je strinjala tudi Tamara Lah Turnšek, ki stroge prepovedi sicer ne zagovarja, pravi pa, da je treba ločiti med vrstami drog in zelo omejiti tiste, ki so zdravju škodljive.
Na vprašanje, kaj so “mehke” in katere so “zdravju škodljive” droge Krek odgovarja, da gre za “neumno” delitev. Pojasni, da gre za “cel nabor psihoaktivnih snovi”, ki jih moramo zelo dobro poznati, preden jih uporabimo ne glede na namen. “Pomembno je zavedanje, da se lahko s heroinom predoziraš in zaradi tega umreš, zato se moraš temu izogibati,” je dejal in dodal, da konzumiranje vpliva na center ugodja. Center ugodja v možganih je del možganov, odgovoren za občutek ugodja, sreče in zadovoljstva.
Krek je v nadaljevanju povedal, da dela centru za rehabilitacijo odvisnikov in meni, da je zapiranje odvisnikov, kot so to počeli nekoč, nekaj popolnoma neetičnega. Prepričan je, da si odvisnik s pravo podporo in pomočjo lahko opomore in normalno zaživi.
Pa je katera vrsta konoplje pri nas dovoljena?
“Konoplja kot rastlina je v Sloveniji na seznamu prepovedanih drog skupaj s tekočino THC. To je posledica dejstva, da je to določeno na evropskem nivoju s konvencijo ZN iz leta 1961 o prepovedanih drogah,” je dejal Friškovec, ki je pojasnil zakonodajno stran prepovedi drog v Sloveniji. Meni, da je v Sloveniji okrog konoplje “fama”, kaj lahko imaš na posesti, kaj je dovoljeno in kaj ne, a dejstvo, ki ga poudari, je, da je tudi industrijska konoplja z nižjo vsebnostjo THC v Sloveniji prepovedana. Slednjo je na posestvu dopustno gojiti izrecno z dovoljenjem Ministrstva za kmetijstvo.
Lah Turnšek: THC je edina spojina v tej rastlini, ki je psihoaktivna
Friškovca “popravi” Krek, ki pravi, da je bila konvencija zapisana za kanabis in ne konopljo, ki se je včasih uporabljala za vrvi, torej ne smemo mešati eno z drugim. “Zmečemo vse v en koš, en uporablja kanabis, en konopljo in v našem krogu je konoplja enaka kanabis, pa ni,” je dejal Krek. Lah Turnšek ob tem dodaja, da obstaja več kot sto vrst konoplje, ki je nastala s križanjem za različne namene, vsebina THC se lahko poveča ali zmanjša. “Klasifikacija, kot je dovoljeno oziroma nedovoljeno, je danes 0,02 ali pa 0,03 odvisno od države, v kateri smo, odstotkov THC. THC je edina substanca, edina organska spojina okrog petsto spojin v sami rastlini, ki nikakor niso zasvoljive in sploh niso droge,” je med drugim pojasnila profesorica.
Krek: Legalizacija je têrmin, ki dela škodo
Kaj pomeni “legalizacija” marihuane v praksi, skuša pojasniti Friškovec, ki trdi, da ne gre za to, da bi bil omogočen prost dostop do marihuane, ampak bolj za dekriminalizacijo in regulacijo. “Vse države po svetu, ki so pravno uredile status konoplje, teh niso naredile prosto dostopne, jasno je določeno, kdo ima lahko dostop do konoplje, mladoletnikom seveda ni omogočen. Jasno je določeno, kje se lahko kupi, kdo lahko to kupi, kdo lahko konec koncev to prideluje, kdo ima pogoje za uvoz in izvoz, te stvari so določene,” pojasnjuje in pravi, da gre za ureditev, ki je vredna statusa raziskav. Na vprašanje voditeljice, ali bi legalizacija marihuane vodila v legalizacijo drugih drog, Krek odgovori, da mu pojem “legalizacija” ni všeč, saj ni eksakten. Prepričan je, da mora biti vsaka droga regulirana skladno z njenimi učinki, pri čemer navede primer drugih substanc. “Jaz sem zagovornik regulacije, ker, ko vi legalizirate, legalizirate ali ne legalizirate, medtem ko je regulacija večstopenjska in jo lahko prilagajate,” je pojasnil in dodal, da je po njegovem mnenju “legalizacija têrmin, ki dela škodo”.
Friškovec meni, da je družbeni problem drog predvsem v “negativni stigmi” okrog drog, ki jo je povzročila prohibicijska politika in pomanjkanje znanja. Povedal je, da določeni zdravniki pozitivno gledajo na uporabo konoplje v medicini, tudi za zdravljenje epilepsije pri otrocih, a da imajo premalo znanja, kar je zopet posledica tega, da niti v študijskem procesu na medicinski fakulteti o tem ne slišijo nič. Meni, da bi morali zdravnike na tem področju bolje izobraziti, država pa bi morala več denarja vložiti tako v znanje kot v samo rehabilitacijo pri odvisnikih.
“Pri uporabi različnih substanc na telo,” pojasni profesorica, “je razlika ogromna. Pri alkoholu je prvi učinek sproščanje, njegova nadaljnja uporaba pa lahko privede do agresivnega vedenja in seveda odvisnosti. Odvisnikov od alkohola je po mojem laičnem pogledu največ, ker je to dovoljena droga,” je dejala Lah Turnšek, ki dodaja, da pa tega pri uporabi konoplje ni, saj, da je ta sedativ (pomirjevalo). Poudarja, da je droga tudi nikotin, ki je omejen npr. mladostnikom, a ga tudi ti lahko dobijo, zato meni, da je regulacija potrebna.
Ali uporaba marihuane vodi v uporabo drugih močnejših, zdravju škodljivejših snovi?
Po oceni Friškovca strah, da bi uporaba marihuane vodila v uporabo drugih drog, ni utemeljen, “po moje ta strah temelji na napačni percepciji oziroma temelji na gledanju posledic vzroka in posledice”, je dejal Friškovec, ki meni, da je treba pravilni odgovor na to vprašanje iskati v vprašanju, “kakšen odstotek uporabnikov konoplje je istočasno uporabnikov trdih drog. Teh je 2 do 3 odstotke, torej uporaba konoplje ni tista, ki vodi v uporabo trdih drog”. Dodaja, da nekatere študije kažejo nasprotno in da je konoplja izstopna točka pri uporabnikih trdih drog. S tem se deloma strinja tudi Lah Turnšek, vendar Krek opozori na pomemben podatek – “prodajalci so za konopljo in druge droge isti in njim ni v interesu, da prodajajo samo konopljo, ampak tudi še kaj drugega,” poudarja Krek.
Tomašičeva v nadaljevanju pove, da je zadnja evropska raziskava pokazala, da je približno tri četrtine mladih pod 35 let že poskusilo marihuano, zato goste vpraša, ali je sploh smiselno ne legalizirati marihuane, ko pa je očitno vsem lahko dostopna.
Friškovec zopet zanika smiselnost prohibicije in poudari smiselnost regulacije: navede primer Kanade, kjer imajo to področje urejeno, kar se je izkazalo za pozitivno. “Ljudje kupujejo preverjene izdelke, zmanjšalo se je kupovanje na črnem trgu,” je dejal.
Dosti se omenjajo tudi “sintetične” droge, za katere Krek meni, da so narejene v skritih laboratorijih in lahko marsikaj vsebujejo. “Analize tablet po terenu pokažejo, da vsebujejo marsikaj. Pri teh drogah nikoli ne veš, kolikšna je koncentracija, imeli smo tudi že smrti zaradi tega, ker so se ljudje predozirali“, je opozoril Krek in dodal, da določene droge, kot je npr. kokain, ljudje uporabljajo predvsem, ker jim dajo nek “polet”. “Sintetične droge so odgovor na družbeno realnost, v kateri živimo”, poudarja.
Kaj lahko stori država?
Lah Turnšek meni, da je treba preveriti in najti črni trg, češ da država ima moč, da ugotovi, kdo so preprodajalci na črnem trgu, in jih preganja. “A to se ne dogaja, črni trg obstaja,” je dejala in izpostavila razlog, da je morda to nekomu v korist. V času, ki ga je preživela v Braziliji, je namreč ugotovila, da favele vzdržujejo bogataši in politiko, “tukaj je nekaj gnilega tudi pri nas“, poudarja in dodaja, da se po eni strani teh ne preganjajo, preganjajo pa nekoga, ki iz “zdravstvenih razlogov doma iz konoplje kuha čaj”. Zaključne misli gostov ob koncu oddaje si lahko pogledate na spodnji povezavi.
Vljudno vabljeni k ogledu!