Socialni in družinski transferji

Na ministrstvu Ciglerja Kralja in njegovi Nsi se "nerazumno igrajo z usodami ljudi"

Polona Krušec
31. 3. 2022, 21.01
Posodobljeno: 4. 4. 2022, 13.53
Deli članek:

Kar ni uspelo Janezu Ciglerju Kralju, zdaj nadaljuje njegova stranka. Pripomb je veliko.

Primož Lavre
Minister za delo Janez Cigler Kralj.

S paketom štirih novel zakonov, s katerimi bi reformirali področje socialnih in družinskih transferjev, Ciglerju Kralju ter ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred dvema letoma ni uspelo.

»Njegova« stranka NSi pa misijo nadaljuje. Dve od štirih novel, novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, so s podpisi poslancev, tik pred volitvami, poslali v parlamentarno proceduro in bosta že danes obravnavani na izredni seji državnega zbora.

Odzivi na njuno vsebino so polni pripomb. Skrbi predvsem, ker v zvezi z njima ni bilo socialnega dialoga. Do predlogov je bila kritična celo parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Med drugim so mnenja, da so rešitve, kot sta znižanje otroškega dodatka za 33 odstotkov staršu, čigar otrok ne nadaljuje formalnega šolanja po osnovni šoli, in trimesečno izplačevanje otroškega dodatka v naravi, če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka, povsem neustrezne. V parlamentarni zakonodajno-pravni službi menijo še, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, višina otroškega dodatka, ki je odvisna od družinskih prihodkov, pa je enaka za vse do 18. leta starosti. Ob tem ni določeno, kolikšen del dodatka mora biti namenjen preživljanju, kolikšen vzgoji in kolikšen izobraževanju, zato so do njega upravičeni tudi predšolski otroci, saj se pri tem zasleduje načelo največje koristi otroka.

Zakaj tako?

Tudi rešitev, po kateri bi staršu otroški dodatek izplačevali »v naravi« – če bi inšpektor za šolstvo center za socialno delo obvestil o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka – je za zakonodajno-pravno službo državnega zbora neustrezna, saj ni jasno, kaj naj bi pojem »v naravi« pomenil, zakaj za tri mesece, predvsem pa bi do izplačila v naravi prišlo že ob uvedbi postopka in ne morebiti šele po izdaji odločbe.

Oba predloga, ugotavlja Večer, v veliki meri povzemata rešitve, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in za katere so, da bi preverili verodostojnost svojih predlogov, pri Mediani januarja naročili anketo z vprašanji, ki so bila oblikovana na način, da je bilo jasno, da bodo pritrdila ministrskemu razmišljanju.

Večerovi sogovornici sta opozorili, da zakonski predlog zmanjšuje pravice najrevnejših in »nepravih« skupin.

Anketo je za Večer komentirala dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in dejala, da »s takimi nekorektnimi, nemogočimi anketami želijo legitimirati svojo politiko in obenem na svojo stran pridobiti javno mnenje. Le kdo bo proti preprečevanju goljufij pri socialnih transferjih, o čemer sprašujejo.« Dr. Jana Javornik, raziskovalka socialnih politik in delovnih razmerij z Univerze v Leedsu, pa je za Večer izjavila »da je to, kar si je privoščilo ministrstvo, farsa ter deplasirano razvrednotenje principa pravičnosti in solidarnosti, procesov sprejemanja politik, znanosti in stroke«.

Za imenovan časopis sta obe sogovornici ocenili, da tako zakonski predlogi ministrstva kot NSi-jevi posvojitveni jasno nakazujejo cilj zmanjševanja pravic za najrevnejše in »neprave« skupine, kot so Romi, ter redistribucijo denarja od revnih nazaj k bogatejšim. Jana Javornik je podčrtala, da se s tovrstnimi predlogi »nerazumno igrajo z usodami ljudi. V analizah socialnih politik še nisem zasledila tako populističnega, demagoškega in oportunega pristopa, ki z javnimi sredstvi, a sledeč konservativnim strankarskim interesom, diskvalificira skozi desetletja utrjevane principe in procese oblikovanja politik, skrbno vzpostavljenih, da varujejo pravice ljudi ter javnega interesa.«