Kitajski sindrom, 1979
Za film z originalnim naslovom The China Syndrom je režiser in scenarist James Bridges uspel pridobiti izredno igralsko ekipo. Jane Fonda je novinarka, ki raziskuje dogodke v jedrski elektrarni, njen snemalec je Michael Douglas, inženir v nuklearki v okolici Los Angelesa je Jack Lemmon. Novinarka in snemalec sta sredi poročanja o novi pridobitvi po naključju priči veliki napaki v jedrski elektrarni, ki ji odgovorni ne namenjajo veliko pozornosti. Izkaže se, da je elektrarna zgrajena površno, kar je jasno tudi jedrskemu inženirju, ki hoče na težave javno opozoriti, a mu jasno povedo, da ga to lahko stane življenja. Inženir zajame talce in prevzame nadzor nad elektrarno, korporacija pa se trudi, da informacije ne bi prišle v javnost. Producent filma, ki je neposredna kritika jedrskih elektrarn in korporacij, ki jih vodijo, je bil Michael Douglas. Film, ki si je zaslužil štiri nominacije za oskarja in kakšnih 50 milijonov dolarjev ob petih milijonih vložka, je zanimiv tudi kot napoved največje ameriške jedrske nesreče, ki se je zgodila le 12 dni po premieri filma na Otoku treh milj v Pensilvaniji.
Zeleno sonce, 1973
Čeprav film z originalnim naslovom Soylent Green velja (tudi) za znanstvenofantastični film, konec koncev se dogaja v letu 2022, ga kritiki štejejo za predhodnika temnih okoljskih filmov, saj se v prihodnosti dogaja ravno črna zgodba o okolju: onesnaženost zraka, prenaseljenost, pomanjkanje stanovanj, pomanjkanje hrane in vode ter oblast v rokah peščice, ki si lahko še vedno privošči vse. V filmu, ki ga je režiral Richard Fleischer, so igrali Charlton Heston, Leigh Taylor-Young, Chuck Connors in Edward G. Robinson.
Silkwood, 1983
Meryl Streep je v filmu Mika Nicholsa odigrala vlogo okoljske aktivistke in sindikalistke Karen Silkwood, ki je umrla v sumljivi prometni nesreči, medtem ko je raziskovala in odkrila nepravilnosti ter vpliv na okolje v tovarni plutonija Kerr McGee v Oklahomi. Scenarij na podlagi romana Kdo je ubil Karen Silkwood? sta napisali Nora Ephron in Alice Arlen. Tragična zgodba je prinesla soliden dobiček. Kljub petim nominacijam niso dobili niti enega oskarja, več je iztržila Cher, ki je dobila zlati globus za stransko vlogo.
Gorile v megli, 1988
Ameriška primatologinja in aktivistka Dian Fossey (1932–1985) velja za eno najpomembnejših zaščitnic okolja. Njeno delo pri zaščiti gorskih goril v Ruandi je neprecenljivo, njen boj z divjimi lovci in lokalnimi oblastmi pa je, čeprav zavit v tančico skrivnosti, legendaren. V filmu Gorillas in the Mist je vlogo Dian Fossey odigrala Siourney Weaver. Film je režiral Michael Apted, scenarij je napisala Anna Hamilton Phelan. Nominiran je bil za pet oskarjev, a ni dobil nobenega. V uteho je bilo 40 milijonov dolarjev, ki so jih zaslužili.
Aljaska v plamenih, 1994
O filmih s Stevenom Seagalom imajo kritiki slabo mnenje, a akcijski okoljevarstveni spektakel je brez dvoma eden najbolj brezkompromisnih igranih filmov o očuvanju Aljaske. On Deadly Ground, kot je izvoren naslov filma, ima na eni strani brezvestne uničevalce narave in domačinov plemena Silook, ki jih vodi naftni mogotec Michael Caine, na drugi strani pa domačine, ki jim pri ohranitvi narave pomaga Forrest Taft. Seagal je film tudi režiral in zanj porabil okoli 50 milijonov dolarjev, ki si jih v dvoranah ni povrnil.
Erin Brockovich, 2000
Biografski okoljski film govori o Erin Brockovich, odvetnici in okoljski aktivistki, ki je odvetniku Edwardu Masryju pomagala zgraditi primer proti podjetju Pacific Gas and Electric Company. Le-to je zastrupljalo vodo v mestu Hinkley v Kaliforniji. Podjetje je plačalo 333 milijonov dolarjev odškodnine. Tudi film Stevena Soderbergha, v katerem igrata Julia Roberts in Albert Finney, se je dobro prodajal, zaslužili so okoli 200 milijonov dolarjev. Robertsova je za vlogo Brockovicheve dobila tako oskarja kot zlati globus, film pa je bil sicer nominiran za kar pet oskarjev.
Dan po jutrišnjem, 2004
Nemški režiser Roland Emmerich v svojih spektaklih rad posega po okoljskih temah. V filmu The Day Afer Tomorrow je zbral igralsko smetano in se lotil segrevanja ozračja. Dennis Quaid, Jake Gyllenhaal, Ian Holm, Emmy Rossum in Sela Ward se morajo soočiti s tem, da se zaradi segrevanja planeta, paradoksalno, zgodi nova ledena doba in naša polobla postane premrzla za življenje. Emmerich, ki je tudi scenarist filma, se lahko pohvali, da so zaslužili več kot 400 milijonov dolarjev, nagrade pa so dobivali zgolj za posebne efekte.
Obljubljena dežela, 2012
Matt Damon in Frances McDormand sta uslužbenca podjetja za črpanje zemeljskega plina, ki obubožanim kmetom ponujata denar za to, da bi na njihovi zemlji lahko začeli izvajati raziskave. Mimogrede, gre za metodo, imenovano fracking (hidravlično drobljenje), ki je sporna, okolju škodljiva in so jo hoteli pred časom uporabiti tudi v Prekmurju. Kakorkoli, Matt Damon se ob kupovanju zemlje začne zavedati, da ne dela v branži, ki ga zadovoljuje, in podjetje ga odpusti. Film, ki ga je režiral Gus Van Sant, je bil finančni polom.
Katastrofa na Horizontu, 2016
Deepwater Horizon režiserja Petra Berga in igralcev Marka Wahlberga, Kurta Russlla in Johna Malkovicha je zgodba o eksploziji na vrtalni ploščadi v Mehiškem zalivu, ki je povzročila največje razlitje nafte v zgodovini. Kljub opozorilom o nevarnosti so lastniki zahtevali, da se delo na ploščadi ne prekine. Ob eksploziji 20. aprila 2010 (umrlo je 11 ljudi) se je v morje v nekaj mesecih izlilo okoli milijon ton nafte, ki je morila živali in rastline. British Petrol je plačal za okoli 19 milijard dolarjev odškodnin.
Temne vode, 2019
Robert Billot (igra ga Mark Ruffalo) je bil odvetnik, ki ni potreboval večjega vznemirjenja – njegova kariera je bila zabetonirana in dohodki izvrstni. Potem pa se je odločil, da bo postal smrtni sovražnik kemijskega podjetja DuPont. Podjetje je s svojimi odpadki zastrupljalo naravo, ubijalo živali in ljudi. V filmu Dark Waters je opisana odvetnikova dolgoletna borba z globalnim podjetjem in njegovimi odvetniki, ki so na koncu morali plačati nekaj sto milijonov dolarjev. Billot – nekajkrat je bil razglašen za najboljšega odvetnika v ZDA – pa jih toži še naprej.
