Najprej ustavitev propadanja, potem vsebina

Lastnica dvorca Jelšingrad je po novem občina Šmarje pri Jelšah, ki pri obnovi upa na pomoč države.
Fotografija: Občina Šmarje pri Jelšah je od zdaj edina lastnica Jelšingrada. Za prve nujne sanacije potrebujejo najmanj 1,5 milijona evrov. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Občina Šmarje pri Jelšah je od zdaj edina lastnica Jelšingrada. Za prve nujne sanacije potrebujejo najmanj 1,5 milijona evrov. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Po več desetletjih propadanja se dvorcu Jelšingrad vendarle obetajo lepši dnevi. Prejšnji teden je stoodstotna lastnica dvorca postala občina Šmarje pri Jelšah, ki je že začela urejati okolico. Veliko večji zalogaj bo obnova dvorca, ki je edinstveni primer arabsko-mavrske arhitekture in ima edini orientalski strop v državi.

image_alt
Občina Šmarje pri Jelšah v odkup dvorca Jelšingrad

Dvorec je propadal že leta in bil dodatno močno poškodovan zaradi potresa v hrvaški Petrinji. Župan Matija Čakš je povedal, da se je podrl dimnik prav nad znamenitim orientalskim stropom in voda je začela zatekati skozi ostrešje dvorca. Občina je naredila nujno sanacijo, stroške pa vštela v kupnino dvorca. Ta je bil še lani v 90-odstotni lasti dedičev Georga Zečevića, ki je dvorec leta 1989 odkupil od države.

Kašča ostaja v lasti enega od prejšnjih lastnikov dvorca, vendar župan ne pričakuje nobenih težav. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Kašča ostaja v lasti enega od prejšnjih lastnikov dvorca, vendar župan ne pričakuje nobenih težav. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Deset odstotkov so si v enakih deležih delili trije domači lastniki, med njimi mati Damjana Gobca, zastopnika Golf kluba Jelšingrad, s katerim ima občina še vedno odprto tožbo za 1,65 milijona evrov zaradi zemljišč okoli dvorca. Občina je za dvorec odštela skupaj 356.000 evrov, Gobčeva mati pa je hotela kupnino v naravi in je od zdaj lastnica kašče tik ob dvorcu. Župana Čakša nadaljnje sodelovanje ne skrbi.

Občina okolico že ureja, nato bo sledila sanacija ostrešja in statična sanacija. Čakš je dejal, da so se prijavili na razpis ministrstva za kulturo, kjer upajo na milijon evrov, pol milijona evrov bi občina primaknila sama. V nadaljevanju upajo še na interventna sredstva za restavriranje notranjosti dvorca, predvsem orientalskega stropa.

Najlepše ohranjeni in edini orientalski oziroma neomavrski strop v Sloveniji je dodatno poškodoval potres v Petrinji leta 2020. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Najlepše ohranjeni in edini orientalski oziroma neomavrski strop v Sloveniji je dodatno poškodoval potres v Petrinji leta 2020. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Omenjeni strop, v dvorcu sta sicer dva, je po navedbah konservatorja celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Matije Plevnika edini ohranjeni orientalski oziroma neomavrski strop v Sloveniji: »Glede na zelo kakovostne arabeske, zelo kakovosten način obdelave in izdelave, je to naročnik, ki je res poznal svet Bližnjega vzhoda. Glede na pomembnost zbirk, ki se tu nahajajo, gre za enega pomembnejših orientalsko občutenih dvorcev v srednjeevropskem prostoru.« Dodal je, da bo celotna obnova stala več milijonov evrov, in institucije pozval, da pomagajo z interventnimi sredstvi.

Napis nad vrati dvorca, ki v prevodu pomeni: »Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam.« FOTO: Špela Kuralt/Delo
Napis nad vrati dvorca, ki v prevodu pomeni: »Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam.« FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kaj bo v dvorcu po obnovi, na občini še ne vedo, najprej morajo dvorec rešiti pred propadom. Konservatorka celjske enote ZVKDS Lucija Čakš Orač, ki je domačinka in šmarska svetnica, je dejala, da si želijo, »da bodo najpomembnejši reprezentančni prostori na ogled javnosti, za preostali del dvorca pa bomo iskali investitorja v sklopu javno-zasebnega partnerstva«. Dodala je, da če občina dvorca ne bi kupila, bi gotovo izgubili orientalska stropa.

Preberite še:

Komentarji: