Abraham. Praznovanje 50. rojstnega dne je svojevrstna prelomnica, ki pa jo slavljenci danes dojemajo precej drugače, kot so jo pred desetletji, saj se je življenjska doba občutno podaljšala. Tudi sami smo lani praznovali abrahama in ugotovili, da nas leta ne načenjajo do te mere, da bi se starosti bali. Kljub temu pa se spreminjamo. Da smo pri brcanju žoge počasnejši, kot smo bili, smo vzeli v zakup, podobno kot nekaj manj las na glavi in kakšen kilogram več. Po drugi strani pa precej bolj cenimo partnerski odnos, prijatelje ter dobro hrano in pijačo.
Sedaj pa si predstavljajte avtomobil, ki bi dopolnil abrahama, kako zelo bi se skozi vsa ta leta moral spreminjati. A takšnih, ki bi na cestah dejansko vztrajali 50 let, je malo, precej več pa je tistih, ki so se leta 1972 rodili, a še pred abrahamom umrli. Na primer alfetta. Alfa Romeo alfetta, ki je na cestah zdržala 15 let, skupno so jih kupcem predali 472.868
Prtljažnik je moral sprejeti štiri kovčke
Alfetta prevedeno iz italijanščine pomeni majhna alfa, šlo pa je za vzdevek alfe romeo tipo 159, ki je uspešno tekmovala v formuli 1. Na voljo je bila v dveh izvedenkah, tako imenovanem dvovratnem fastback kupeju in štirivratni limuzini, pogon pa je imela speljan na zadnji kolesi. Osnovni motor je bil 1,6-litrski z močjo 109 konjev (80 kW), najmočnejši pa je bil 2,5-litrski šestvaljnik, ki se je hvalil s kar 233 konji moči (171 kW). Avto je bil priljubljen med italijanskimi policisti, uporabljal pa ga je tudi tedanji predsednik vlade Aldo Moro, ko so ga ugrabili teroristi iz Rdečih brigad. Želja razvojnikov je bila, da je alfetta oblikovana minimalistično in kompaktno, ker so se odgovorni pri Alfi Romeo zavedali, da mora biti vsaj tako uspešna kot giulia in predhodnica 1750, pa je prvi mož podjetja Giuseppe Luraghi na pomoč poklical proslavljenega avstrijskega inženirja Rudolfa Hrusko. Ta je takoj izpostavil, da mora imeti alfetta dovolj prostora tako za štiri potnike kot njihovo prtljago, zato je določil mere prtljažnika, da bo vanj enostavno zložiti štiri srednje velike kovčke. Za predstavitev so izbrali torinski salon.
Znamka Alfa Romeo je tedaj začenjala preobrazbo od nišne znamke športnih avtomobilov do množične znamke avtomobilov za srednji razred. Alfetta pa je poosebljala avto, ki je velik in ne pretirano drag (v Italiji je bilo zanj treba odšteti dobra dva milijona lir), da si ga je lahko privoščila skorajda vsaka družina. Na papirju je imela vse, ko pa se je trojica italijanskih novinarjev z alfetto odpravila na 30.000 kilometrov dolgo pot od Severnega proti Južnemu rtu, so ugotovili, da je nezanesljiva.
Športno alfetto je vozil tudi agent 007
Avto so testirali tudi pri slovenskem Avto magazinu, kjer je Tom Pleterski med drugim zapisal: »Zdaj so občudovalci milanskih avtomobilov še prav posebej vznemirjeni. Novi avto, ki ga Alfa Romeo izdeluje od začetka poletja, je nabit s tehničnimi posladki in obenem strupen. Alfetta je namreč na preskusni vožnji pokazala izjemno nevtralno lego na cesti, voznik, ki se spozna na športno vožnjo, pa jo lahko tudi na slabem asfaltu s pravo mero dodajanja plina in volana z lahkoto požene v lepo, povsem nadzorovano in nenevarno drsenje.« Na voljo je bila tudi dizelsko gnana različica. Še več, šlo je za prvi turbinski dizelski gnani osebni avto v Italiji, s končno hitrostjo 155 kilometrov na uro tudi najhitrejši. Alfetta, ki je v dolžino merila 4,28 metra, je do konca proizvodnje v letu 1987 doživela številne spremembe, največje pa leta 1977, ko so predstavili različico alfetta 2000, ki je bila prenovljena tako zunaj kot tudi znotraj, predstavili so novo armaturno ploščo, prednje in zadnje luči, spremenjena odbijača, kljuke na vratih in pa jeklena kolesa. Avto, ki so ga oblikovali s pomočjo studia Bertone, je v dolžino pridobil 10 centimetrov. »Alfetto sem kupil, ker sem si želel nekaj malce bolj športnega. Ogledoval sem si tudi različico bertone GT, ki pa je bila predraga. Z mojo alfetto se je mogoče peljati natančno in uživaško, najbolj pa mi je všeč njena oblika,« je dejal Harvey Vernon, lastnik najbolj športne različice GTV6. Leta 1983 se je z njo v filmu Octopussy zapeljal tudi Roger Moore alias britanski agent 007 z licenco za ubijanje.