Ceneni trik generalnega direktorja RTV Slovenija

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough odkriva sovražni govor do sebe, njegova hiša pa se potaplja

Predstavljajmo si psihološko stisko generalnega direktorja RTV Slovenija in njegovih pomagačev: njihova politično dirigirana naloga je, da ob nasprotovanju in celo dolgotrajni stavki novinarskega kolektiva v lastni hiši, očitkih Društva novinarjev Slovenije, mednarodne javnosti, medijske stroke in večjega dela politike čim dlje časa ostanejo na položaju in povzročijo karseda veliko škode. Na noben način ne smejo odstopiti, ne da bi izpolnili svojo misijo, razdeljeno na dve fazi: po politizaciji in ob vseh pritiskih se zdaj odvija načrt popolne destrukcije zavoda.

Opisal sem že, da morajo eksekutorji za lažje doseganje svojega podlega cilja uporabljati propagandne tehnike tistih, ki so jih nastavili. Izpeljati enega najbolj umazanih in nemoralnih poslov v zgodovini države, motivirano ga izvajajo vsem na očeh navzlic množičnim protestom proti sebi, ni enostavno. Od tod tudi potreba po pretvarjanju, zanikanju svojih rabot in mimikriji.

V stranki SDS so do popolnosti izpilili ne samo variante skrivaštva pravih namenov in ciljev, temveč tudi retorične veščine zrcalnega pripisa in igranja žrtve. Zato ni bilo veliko presenečenje novo pismo, v katerem je Andrej Grah Whatmough tokrat uporabil metode s Trstenjakove na svoj zdaj že tradicionalen način: v vedno novih komunikejih, s katerimi se osamljeno naslavlja na širšo javnost in ji dokazuje, da je njegovo početje pošteno in profesionalno.

Direktor piše Pahorju in Svetini

V odprtem pismu predsedniku Republike Slovenije in varuhu človekovih pravic javnosti se je tokrat razpisal o tem, kako menda že dlje časa opažamo vrsto nesprejemljivih zapisov žalitev, hujskanja in celo sovražnega govora, ki jih sam čuti na svoji koži. Takoj lahko zaslutimo, kakšna je njegova nova domislica: on je žrtev in pričakuje, da bi ga podprla vsaj Borut Pahor in Peter Svetina, če se je že celotna javnost, z izjemo Janeza Janše in Mateja Tonina, obrnila proti njemu in zahteva, da se RTV hiša depolitizira – seveda to počne popolnoma upravičeno.

Sovražni govor je generalni direktor prepoznal v zapisih »Urgentna deratizacija javne norišnice« Leona Magdalenca v Dnevniku 27. 8. 2022 in »Kriminal na RTV Slovenija« Grega Repovža v Mladini 12. 8. 2022, zato ga strahovito skrbi, zakaj se je ta prebil v nekatere medije, tokrat v omenjena medija. Kaj počne sam s svojimi pribočniki, predvsem z Urošem Urbanijo in Jadranko Rebernik, ko izvaja pritiske, cenzuro ali odstavlja urednike, je manj pomembno: »Sprašujem se, ali res ni mogoče medijske vsebine sporočiti na drugačen, kultiviran način kot se za četrto vejo spodobi, oziroma kakšne občutke želijo ti mediji sporočiti svoji javnosti, ko pozivajo k očiščenju in deratizaciji zavoda. Mar ne gre za spodbujanje sovražnih občutkov?«

Tri ironije

Generalni ima dejansko veliko smolo. Ironično se namreč naslavlja na dve inštituciji, ki bi sicer v primeru sovražnega govora morali marsikdaj reagirati, pa sta že dolga leta inertni, pasivni in tiho. Tako Pahor kot Svetina sta zamudila vrsto priložnosti, da bi oblikovala svoja stališča, tudi bila deležna očitkov o svojem molku. K temu dodajmo še najmanj dve ironiji: prva je, da sovražni govor v državi najraje širi prav stranka, ki ga na njegovem položaju sponzorira, vendar ga to ne moti. Tretja ironija je, da tehnično vzeto potencialne žalitve na njegov račun, če bi jih že našli, po definiciji niso sovražni govor, je pa ta rekordno velikokrat predmet zlorab za diskreditiranje političnih nasprotnikov, predvsem v retoriki Trstenjakove.

Ko Grah Whatmough od predsednika republike in varuha pričakuje, da bosta obsodila vsakršno spodbujanje sovražnega govora in posledično tudi tistega, ki ga je zaznal v Repovževem in Magdalenčevem zapisu, po njegovem mnenju sam izreka »spoštljiv poziv k boju zoper sovražni govor«.

Še bolj pa direktor ne igra samo mučenca in sprevrača točke razprave proč od sebe, temveč poskuša tiste, ki ga kritizirajo zaradi grobe politizacije zavoda, prikazati kot nespodobne, sovražne, hujskaške, sebe pa kot dostojnega, kulturnega in civiliziranega posameznika. V ozadju retoričnega trika je potemtakem še poskus povratne osebne kompromitacije.

Pravo vprašanje, ki bi ga morali nasloviti na predsednika republike in varuha, bi verjetno bilo, zakaj sta tako skopuška v obsodbi grobe politizacije javne radiotelevizije, drugo pa, kako bosta reagirala na ceneni trik, s katerim generalni direktor tokrat išče njuno pozornost zase.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**