Pomembne aktivnosti izven sedeža fakultete
Profesorji in študenti FPP so se v marcu udeležili dveh za študente pomembnih dogodkov. V okviru hekatona Pošte Slovenije so se preizkušali pri idejnih zasnovah prilagajanja poštnih storitev v smeri družbe 5.0. Študenti tretjega letnika visokošolskih programov prve stopnje Navtike in Ladijskega strojništva pa so na jugu Dalmacije pridobivali potrebne veščine na šolski ladji Naše more.
Utrinek s Poštnega hekatona, tekmovanja, kjer udeleženci rešujejo aktualne probleme.
Pomladni meseci so zelo primerni za večjo mobilnost študentov in njihovo vključevanje v aktivnosti tudi izven sedeža Fakultete za pomorstvo in promet (FPP).
Preobrazba pošte v smeri družbe 5.0
Zadnji vikend v marcu (23. in 24. marca) je v prostorih Fakultete za logistiko v Celju potekal Poštni hekaton (tekmovanje, kjer udeleženci rešujejo aktualen problem) z naslovom Preobrazba pošte v smeri 5.0. Dogodek je organizirala Pošta Slovenije s partnerji, med njimi je tudi Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (FPP, UL).
Med plovbo na jugu Dalmacije so študentje navtike praktično načrtovali plovbo, manevrirali z ladjo, preizkušali različne metode terestrične, astronomske in elektronske navigacije in se urili v izpopolnjevanju pomorskih veščin.
Na prireditvi je več kot 30 izbranih študentk in študentov fakultet s področja logistike in transporta ter računalništva in informatike ekipno razvijalo inovativne rešitve s področja novih oblik dostav pošiljk v mestna jedra, zagotavljanja okoljevarstvenih dostav s pomočjo umetne inteligence, digitalne preobrazbe Pošte Slovenije ter uvajanja avtonomnih vozil v mestno distribucijo. Dogodka se je udeležilo pet študentov ter dve mentorici iz FPP, UL. Eden od študentov, Jakob Kučinac, je bil član ekipe, ki je na tekmovanju osvojila tretje mesto.
Doc. dr. Patricija Bajec, ena izmed mentoric iz FPP, UL o tovrstnih tekmovanjih meni: “Dodana vrednost hekatonov so prav gotovo kompetence, ki jih pridobijo študenti. V mislih imam specifične veščine, ki jih potrebuje industrija 5.0 ter mehke veščine, kot so timsko delo, reševanje problemov, sprejemanje odločitev, kreativnost in inovativnost. Študenti, opremljeni s tovrstnimi veščinami, so v logistični industriji zelo iskani. Menim, da je hekaton ena izmed perspektivnih prihodnjih oblik problemskega učenja, saj omogoča prenos teoretičnega znanja v prakso ter krepi sodelovanja izobraževalnih inštitucij z gospodarstvom. S študenti FPP sem se udeležila dveh hekatonov, enega mednarodnega in enega nacionalnega, s tovrstno prakso pa nameravam nadaljevati tudi v prihodnje.”
“Udeleženci dogodka so dokazali, da dobro razumejo probleme sodobne logistike in izzive, s katerimi se ta sooča, poleg tega pa so pokazali iznajdljivost pri pristopih k njihovemu reševanju.”
Tina Šfiligoj
mentorica Poštnega hekatlona
Druga mentorica Poštnega hekatona, mag. Tina Šfiligoj, pa k temu dodaja: “Interdisciplinarnost in združevanje moči strokovnjakov z različnih področij v predavalnici lahko pogosto zvenijo le kot velike besede. Na Poštnem hekatonu pa se je v razponu 28 ur tak pristop pokazal ne le za izvedljivega, temveč tudi zelo plodnega, saj so študenti različnih smeri pokazali pripravljenost za sodelovanje ter odprtost za ideje kolegov z drugih smeri študija. Udeleženci dogodka so dokazali, da dobro razumejo probleme sodobne logistike in izzive, s katerimi se ta sooča, poleg tega pa so pokazali iznajdljivost pri pristopih k njihovemu reševanju. Sama sem se kot mentorica dogodka udeležila s teoretičnim ozadjem, zato je bila to dobra priložnost za spoznavanje problemov iz prakse. Po eni strani aktualni problemi v praksi usmerjajo fokus raziskav, po drugi pa lahko raziskovalci skupaj s študenti pokažemo pomen našega teoretičnega dela za prenos v prakso. Tako dogodek vidim tudi kot prostor za predstavitev vednosti Fakultete za pomorstvo in promet kot raziskovalne ustanove.”
Študenti z ladjo Naše more od Dubrovnika do Korčule
Fakulteta za pomorstvo in promet je med 26. marcem in do 2. aprilom organizirala sedemdnevno izvajanje praktičnih vsebin na šolski ladji Naše more, ki je lasti Univerze v Dubrovniku. Aktivnost je bila izpeljana s sredstvi Univerze v Ljubljani (UL) iz t. i. razvojnega stebra financiranja (RSF) dodatnih aktivnosti za spodbujanje študentov prve in druge stopnje, ki hočejo in zmorejo več. Pod vodstvom dr. Tanje Brcko Satler in asistenta Dejana Žagarja se je programa varnosti in preživetja na morju udeležilo 12 študentov in študentk tretjega letnika visokošolskih programov prve stopnje Navtike in Ladijskega strojništva, ki so v času študijskih obveznosti dosegali izjemne rezultate.
Namen dejavnosti je bil predvsem, da so študenti med plovbo in ob urjenju pomorskih veščin v praksi izpopolnjevali tudi svoje socialne in komunikacijske kompetence ter spoznali pomembnost medsebojne odvisnosti ter pomoči. Na plovni poti od Dubrovnika, mimo otokov Mljet in Korčula do otoka Šipan so imeli priložnost spoznati zgodovinsko-kulturno dediščino omenjenih krajev, naravni park na Mljetu ter Univerzo v Dubrovniku. Med plovbo na jugu Dalmacije so študentje navtike praktično načrtovali plovbo, manevrirali z ladjo, preizkušali različne metode terestrične, astronomske in elektronske navigacije in se urili v izpopolnjevanju pomorskih veščin. Študenta ladijskega strojništva sta spoznavala delo z glavnimi ladijskimi motorji, agregati, različnimi črpalkami, razsoljevalnikom ter napravami, povezanimi z vzorčenjem morske vode in morskega dna.
O prvi resnejši preizkušnji z življenjem na morju najbolje pričajo kar komentarji udeležencev. Študent Elvir Muminović je nasmejan povedal: “Sodelovanje na šolski ladji Naše more je bilo zame kot študenta strojništva neverjetno učno doživetje, saj sem se prvič v živo preizkusil v strojnici in delu z različnimi orodji in opremo. Predvsem me je navdušilo, da sem lahko prvič zagnal tako močan motor.” Đurđica Kostadinović Đedović je bila prav tako navdušena nad pridobljeno izkušnjo: “Takšno izvajanje praktičnih vsebin na šolski ladji vidim kot posebno priložnost, da lahko pridobljeno znanje preizkusim v realnem okolju. Občutek upravljanja s pravim plovilom se ne more primerjati s teorijo in uporabo navtičnega simulatorja. Odličen zaključek študija navtike.” Študent Lovro Veber prav tako ni mogel skriti zadovoljstva: “Edinstvena priložnost za vse, ki še niso bili na ladji, saj smo spoznali njeno delovanje, delovne procese, kjer je znanje, ki smo ga pridobili med študijem, bilo zelo uporabno.”
Predstojnik oddelka za pomorstvo doc. dr. Andrej Androjna poudarja pomen tovrstnega pristopa za razvoj kompetenc študentov: “Glede na izjemno pozitiven odziv študentov namerava fakulteta nadaljevati omenjeno aktivnost tudi v prihodnje. Povezovanje teorije in prakse poda študentom neprecenljivo podlago za hitro prvo zaposlitev, ki vodi v zadovoljstvo zaposlovalca kot tudi študenta.”
Doc. dr. Andrej Androjna in doc. dr. Patricija Bajec