Sumljiva sodna praksa na Pogačnikovem sodišču

Datum:

Skrajno sprevržene sodne odločitve ne presenečajo. Preiskovalna sodnica Tanja Tošič Benigar je pred časom od kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča zahtevala pojasnilo, zakaj sta v sodnem spisu dva nasprotujoča si zapisnika sodnih senatov.

Prav tako je omenjena preiskovala sodnica takrat želela vedeti, ali še preiskovati Damijana Jankovića in katera odločitev velja. To je za spletni medij Siol aprila letos tudi uradno potrdilo sodišče, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Pojasnilo je sodnica zahtevala, ko so na omenjenem mediju opozorili, da je bilo dogajanje nenavadno.

Dve različni odločitvi senata
Spomnimo. Zoper Damijana Jankovića je preiskovalna sodnica Tanja Tošič Benigar pred časom uvedla preiskavo, zoper sklep preiskovalne sodnice pa se je pritožil zagovornik obdolženega Jankovića. Senat je o pritožbi odločal na seji senata, sklicani skladno z letnim razporedom, predsednik in član senata sta bila določena po pravilih letnega razporeda. Senat je pritožbo zavrnil. Sestavljen je bil zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki so ga podpisali vsi člani senata, odločitev senata pa je bile vpisana v sejno knjigo, kot to določa sodni red. Po sprejetju odločitve je bil spis predodeljen drugemu sodniku poročevalcu, ki je določil nove člane senata in o pritožbi zagovornika obdolženega Damijana Jankovića znova odločal ter sprejel odločitev, da se pritožbi ugodi.

Sin ljubljanskega župana Damijan Janković. (Foto: STA)

Preiskovalna sodnica, ki je prejela spis z obema odločitvama zunajobravnavnega senata, je zahtevala, da predsednik sodišča Marjan Pogačnik odloči, katera odločitev senata velja: prva, ki je pritožbo zavrnila in je s tem postala odločitev preiskovalne sodnice o uvedbi preiskave pravnomočna, ali druga, ki je pritožbi ugodila in je bila tako zadeva vrnjena preiskovalni sodnici v dopolnitev preiskave.

Pogačnik v bran Jankoviću
Predsednik sodišča Marjan Pogačnik je odločil, da velja druga in ne prva odločitev, kar je sicer v nasprotju z ustavo in zakonom, saj o tem predsednik ne more odločati. Po zakonu in ustavi bi moralo veljati prav obratno, da velja prva odločitev, odločitev prvega senata torej, saj ta ni bila razveljavljena. Druga odločitev, odločitev drugega senata torej, pa sploh ne bi smela imeti pravnega učinka in je bila nezakonita, ker je bilo o pravnem sredstvu – pritožbi – že odločeno in je s tem postal sklep o uvedbi preiskave pravnomočen. Na odločitev predsednika sodišča Marjana Pogačnika bi se moralo odzvati specializirano državno tožilstvo in zahtevati uvedbo preiskave, a se to ni zgodilo. Spomnimo, da je predsednik ljubljanskega sodišča Marjan Pogačnik imel v preteklosti nekaj časa zamrznjen sodniški mandat, ker je kot funkcionar delal v vladah LDS.

Posledica kazenske prerazporeditve
Dva zapisnika senatov, ki sta odločila različno o tem, ali preiskovati Jankovića ali ne, sta, kot smo pisali tudi v Demokraciji, posledica odločitve predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki je oktobra lani sodnico Ano Testen nenadoma kazensko prerazporedil na Okrajno sodišče v Kamnik ter ji odvzel večino primerov in spisov. Pogačnik je to storil, ko je senat treh sodnikov, v katerem je bila Testenova poročevalka, tisti mesec že zavrnil pritožbo zagovornika sina ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in s tem odločil, da se bo preiskovanje ravnanja Damijana Jankovića nadaljevalo. Ni pa sodnica poročevalka Testenova še spisala pisnega sklepa o tem. Pogačnik primera Janković Testenovi ni odvzel takoj, ko jo je prerazporedil v Kamnik. Je pa to storil v večini drugih primerov, v katerih je pred tem sodila. Sodni svet je Pogačnikovo prerazporeditev pozneje ocenil tako: “Predsednik sodišča nima pravne podlage za odvzem spisa ali poseg v njegovo sojenje, sodnik se je takšni nezakoniti ustni odredbi dolžan upreti. Nepremakljivost sodnikov je del sodniške neodvisnosti, varovane s 125. členom ustave.”  Pod črto. Predsednik sodišča Marjan Pogačnik je poročevalko Ano Testen zamenjal z Urško Zorko, ko se je prvotni sodni senat že odločil, da bo Jankovićevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in bi se morala nadaljevati preiskava zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Spremenjeni senat pa je potem sklep o preiskavi Jankovića razveljavil.

Obvestili preiskovalno sodnico
Na okrožnem sodišču, kot so pojasnili tudi pisno, vztrajajo, da je bil poznejši odvzem pristojnosti za primer Janković Testenovi, ker je bila dalj časa bolna, pravilen in da je bila pravilna tudi odločitev, da je senat v spremenjeni sestavi sprejel drugačno odločitev. Kot smo že omenili, je prvotni senat pritožbo Jankovićevega zagovornika zavrnil. Drugi senat pa je pritožbi ugodil in sklep o preiskavi Jankovića razveljavil. O tem, da vztrajajo, da velja odločitev spremenjenega senata, je kazenski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča nato (konec aprila) obvestili tudi preiskovalno sodnico Tanjo Tošič Benigar.

Kaj je odgovorilo sodišče
Konec aprila pa je omenjeni spletni portal poslal novinarska vprašanja v tej zadevi. S sodišča so jim med drugim odgovorili, da “je bilo preiskovalni sodnici posredovano pojasnilo, s katerim so bili pojasnjeni razlogi za predodelitev zadeve in seznanitev o podpisanem sklepu in posvetovalnem zapisniku glede odločitve zunajobravnavnega senata, na podlagi katerega se postopek (…) nadaljuje“. “Obenem vas seznanjamo, da glede pravil o dodeljevanju zadev podrobneje govori celotno III. poglavje Sodnega reda, vezanega na delo sodne uprave, kjer je natančneje v 158. členu določen način dodeljevanja zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti, in sicer: ‘(1) Če sodnik zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, se njegove že dodeljene zadeve lahko dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. (2) O dodelitvi zadev odloči predsednik sodišča sam ali na predlog vodje sodnega oddelka ali sodnika.’ Prav tako Sodni red v poglavju, ki govori o obliki sodnih pisanj v členih 107., 108.  in 109., opredeljuje izvirnik sodnega pisanja, pouk o pravnem sredstvu in sodna pisanja v spisu. O vloženi zahtevi za preiskavo, kot že navedeno, še ni odločeno, zato sodišče v tej fazi postopka podrobnih informacij javnosti ne more dajati. Se pa vselej trudimo, da odgovore na novinarska vprašanja dobite celovito in ažurno, kot to zahteva Zakon o medijih, ter na transparenten in pregleden način, zato zavračamo zapise o prikrivanju dogajanja mediju in javnosti, sicer pa imajo stranke postopka vselej možnost vložitve pravnih sredstev, če se ne strinjajo z odločitvijo sodišča. Je pa pri podajanju informacij treba upoštevati fazo postopka, še zlasti v skrbi za varovanje podatkov strank v postopkih in morebitnega škodovanja interesom kazenskega postopka, kot to velevajo zakonski predpisi in Sodni red.”

Anamarija Novak

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...