Razstava Henrija Matissa v Budimpešti

Razstava 150 del bo na ogled do 16. oktobra

V Muzeju lepih umetnosti v Budimpešti je na ogled razstava z naslovom Henri Matisse - Barva idej. Razstava, ki temelji na mojstrovinah iz pariškega Centra Pompidou, je prva, ki na Madžarskem predstavlja umetnost francoskega slikarja Henrija Matissa (1869-1954). Razstava 150 del bo na ogled do 16. oktobra.

Razstava obiskovalca popelje skozi vsa glavna obdobja umetnikovega ustvarjanja, od fauvizma pa vse do njegovih poznih kolažev. Ob lahkotnosti, ki se kaže v harmonijah prelivajočih se barv, svetlobe in oblik, dobi obiskovalec vpogled v temeljna vprašanja, ki si jih je umetnik zastavljal pri svojem ustvarjanju, in se nanašajo na prostor, figuro, barvo in črto.

Osvetljuje tudi Matissov način dela, ko se je vedno znova vračal k istim temam in jih na novo izumljal z variacijami motivov. Med njimi so denimo okno, ki označuje mejo med notranjim in zunanjim prostorom, predmeti v njegovem ateljeju, portreti in ženske figure.

Po zgodnjem obdobju, ki ga je zaznamovalo iskanje lastnega umetniškega izraza in je na razstavi predstavljeno z deli, kot je Ženska, ki bere iz leta 1895, se je razvilo umetnikovo slikarstvo čistih barv, ki je bilo glavna značilnost njegovega fauvističnega obdobja. Iz tega časa je na razstavi med drugim slika Alžirka.

Med prvo svetovno vojno so Matissove s svetlobo prežete slike z živahno paleto zamenjale temnejše kompozicije z geometričnimi oblikami, ki včasih mejijo že na abstrakcijo.

Leta 1918 se je Matisse naselil v Nici, kjer je ustvaril vrsto slik, ki jih zaznamujeta harmonija in intimno vzdušje, z modeli v interierjih, prežetih s svetlobo. Umetnikov najljubši model iz tega časa Henriette Darricarrere je mogoče videti na sliki Odaliska v rdečih hlačah iz leta 1921.

V 30. letih minulega stoletja je sledilo še eno eksperimentalno obdobje, v katerem so bili ženski akti skrčeni na skoraj geometrijsko preproste oblike.

Med letoma 1946 in 1948 je Matisse v mestu Vence ustvaril interierje, ki jih zaznamujejo kontrasti homogenih barvnih polj in izrazitih kontur in ki bi jih lahko imenovali povzetek njegovega slikarskega opusa. Po tem pa je umetnik skoraj izključno ustvarjal kolaže, ki so razstavljeni v zaključnem delu razstave, piše na spletni strani muzeja.

Z razvojem tehnike izrezovanja iz papirja, ki jo je sprva uporabljal za oblikovanje kompozicije, kmalu pa je postala samostojen medij, je Matisse našel rešitev za enega od osrednjih problemov svojega ustvarjanja, tj. harmonije med barvo in linijo, v novem kontekstu.

K temu vprašanju se je v monumentalnem obsegu vrnil v osrednjem delu svojega zadnjega obdobja, oblikovanju Chapelle du Rosaire v kraju Vence. Druga različica načrtov za vitraže kapele je eno od osrednjih del na razstavi.

Ob slikah je na razstavi predstavljen umetnikov izjemno bogat kiparski opus, na ogled pa so tudi grafični listi in umetnikova knjiga z naslovom Jazz (1947).

Matisse je na začetku ustvarjal pod vplivom postimpresionistov, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma. Ustvarjal je tudi scenografije za baletne predstave in knjižne ilustracije.

HWjhgnZ4nl4

UwGt_Yugp0w