Mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja (Reporters Without Borders) je tudi letos objavila lestvico indeksa medijske svobode. Slovenija se je tokrat znašla na 50. mestu, pri čemer so pred nami celo države kot so Gambija, Trinidad in Tobago, Samoa in Armenija. “Posledica vztrajne politizacije in tajkunskih lastnikov, ki jim je novinarstvo samo sredstvo do (politično dogovorjenih) poslov. Ni nam v ponos”, je rezultat komentiral politolog Miro Haček, pri čemer pa dolgoletni novinar Jože Biščak opozarja, da je vendarle potrebno biti pri indeksu svobode tiska malo zadržan.
Kot navajajo pri Novinarjih brez meja, so pri indeksu svobode tiska za leto 2023 ocenjevali novinarsko okolje v 180 državah sveta. Po njihovih navedbah je stanje “zelo resno” v 31 državah, “težko” v 42 državah, problematično v 55 državah in “dobro” ali “zadovoljivo” v 52 državah. “Z drugimi besedami, okolje za novinarstvo je “slabo” v sedmih od desetih držav, zadovoljivo pa le v treh od desetih”, ob tem poudarjajo.
Norveška vnovič na vrhu, veliko mest navzgor pridobila Brazilija
Norveška se je znašla na prvem mestu že sedmo leto zapored. Na drugem mestu se je tokrat presenetljivo znašla Irska (napram lani se je uspela dvigniti za 4 mesta), na tretjem mestu Danska (napram lani je padla za 1 mesto). Nizozemska se je uspela uvrstiti na 6. mesto, s čimer je uspela napredovati za kar 22 mest, s tem pa si je država povrnila položaj, ki ga je imela leta 2021, preden je bil umorjen kriminalistični poročevalec Peter R. de Vries.
Spremembe so vidne tudi na samem dnu indeksa. Zadnja tri mesta zasedajo zgolj azijske države: Vietnam (178. mesto), kjer je velik manko neodvisnih novinarjev in komentatorjev, Kitajska (4-ič se je znašla na 179. mestu), ki velja za največjo zapornica novinarjev na svetu in ena največjih izvoznic propagandnih vsebin, in Severna Koreja (180. mesto). “Svetovni indeks svobode tiska kaže ogromno nestanovitnost v situacijah, z velikimi vzponi in padci ter spremembami brez primere, kot je vzpon Brazilije za 18 mest in padec Senegala za 31 mest. Ta nestabilnost je posledica povečane agresivnosti oblasti v številnih državah in vse večjo sovražnost do novinarjev na družbenih medijih in v fizičnem svetu”, ob tem med drugim izpostavlja generalni sekretar Novinarjev brez meja Christophe Deloire.
Soros podpira delovanje Novinarjev brez meja
Da je potrebno biti pri tem indeksu svobode tiska malo zadržan, meni Jože Biščak. Po njegovih besedah ga namreč pripravlja nevladna organizacija Novinarji brez meja, eden glavnih podpornikov pa je George Soros in Open Society. “Brazilija je napredovala za 18 mest. Obrazložitev je, ker na oblasti ni več Jair Bolsonaro. Enako je pri Sloveniji, da ima boljši rezultat kot leta 2022, ker Janez Janša ni več premier. To je podobno kot indeks demokracije, ki naj bi meril stopnjo demokratičnosti v neki državi, v resnici pa meri odstopanje……od agende liberalne demokracije (kar pomeni, da je vsaka konservativna vlada označena malodane za avtokratsko), je ob tem pojasnil.
V primeru Brazilije so denimo so pri Novinarjih brez meja med drugim zapisali, da so se napadi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara na medije vrstili vse do zadnjega dne njegovega mandata ob koncu leta 2022. “Prihod administracije predsednika Luiza Inácia Lule da Silve je ponovno vzpostavil stabilnost v odnosih med mediji in vlado”, ob tem pravijo v znak zadovoljstva nad aktualnim marksističnim predsednikom.
Ko si podrobneje pogledamo obrazložitev meritve indeksa medijske svobode za našo državo, lahko med drugim preberemo naslednje: “Politični pritisk na državne medije se je od leta 2020 do 2022 močno povečal v času predsednika vlade Janeza Janše, ki je pogosto žalil novinarje, ki jih je imel za preveč kritične. Ozračje sovražnosti do novinarjev se je po odhodu predsednika vlade Janeza Janše leta 2022 zmanjšalo, pravni okvir, ki ščiti svobodo tiska, pa ostaja močan”.
Iz navedenih konkretnih primerov je mogoče povsem logično sklepati, da so pri ocenjevanju sodelovali enostransko usmerjeni posamezniki, ki jim več kot očitno gredo v nos konservativci. Glede na to, da se nevladnike, ki merijo omenjeni indeks, povezuje s kontroverznim milijarderjem Georgom Sorosom, pa vse skupaj niti najmanj ne preseneča. Kot vemo, si Soros pod besedo “demokracija” zamišlja zgolj to kar zaudarja socializmu in kvaziliberalizmu, vse kar je desno pa apriori obravnava kot nedemokratično, diktatorsko.
A. H.