Nedelja, 6. 3. 2022, 22.23
2 leti, 1 mesec
So te fotografije nenamerno razkrile, da bo Putin res napadel Ukrajino?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,18
39
Vladimir Putin na seji ruskega sveta za nacionalno varnost 21. februarja letos. Ta fotografija je zaradi njegove velike oddaljenosti od tesnih sodelavcev morda že nakazovala, da se ruski predsednik resno pripravlja na vojno.
Pred ruskim napadom na Ukrajino so številni ugibali, ali ruski predsednik Vladimir Putin res namerava napasti svojo zahodno sosedo ali pa s kopičenjem ruskih enot na meji z Ukrajino zgolj razkazuje svojo vojaško moč. Veliko jih je bilo prepričanih, da zahodni obveščevalci, ki so napovedovali vojno, zgolj zganjajo paniko. Toda nekatere nenavadne Putinove poteze so nakazovale, da je vojna pred vrati.
Francoski predsedniški kandidat Eric Zemmour je decembra lani dejal, da je pripravljen staviti, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo napadel Ukrajine. Ni bil edini. Še tik pred napadom so številni t. i. kremljologi trdili, da ruskega napada na Ukrajino ne bo.
Američani napovedujejo ruski napad na Ukrajino
Putin je na meji z Ukrajino več mesecev postopoma nabiral vse več vojakov, tako da jih je bilo pred napadom na Ukrajino, ta se je začel 24. februarja, po podatkih zahodnih obveščevalnih služb že tja do 190 tisoč. Na drugi strani so iz ZDA že konec letošnjega januarja prihajala svarila, da bo Putin napadel Ukrajino do sredine februarja. Rusija je te ameriške napovedi zanikala.
Pozneje so prišli v javnost podatki ameriških obveščevalnih služb, da bo Rusija napadla Ukrajino 16. februarja. Ker na ta dan ni bilo ruskega napada, so bili številni prepričani, da Američani zgolj zganjajo paniko in po nepotrebnem zaostrujejo razmere v Ukrajini.
Rusi zavajajo svetovno javnost
Tudi ruske oblasti, ki so 15. februarja poslale v svet (lažno) novico, da so umaknile del vojske z meje z Ukrajino, so se norčevale iz ameriških napovedi in še naprej zatrjevale, da ne bo nobene ruske invazije na Ukrajino.
Julija lani sta se v Ženevi srečala Joe Biden in Vladimir Putin. Pred pogovorom sta se tudi rokovala, med pogovorom, ki sta ga opravila brez zaščitnih mask, pa sta sedela zelo blizu drug drugemu. Kot kaže, se takrat Putin še ni bal okužbe s koronavirusom.
Kljub temu so ZDA na čelu z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom še vedno napovedovale, da se bliža ruski napad. To se je na koncu kljub vztrajnemu ruskemu zanikanju tudi res zgodilo.
Podrobnosti, ki razkrivajo resnico
Vprašanje je, ali so Američani podatke o ruskem napadu dobili od kakšnih svojih agentov v ruskih oblastnih strukturah ali temeljijo na kakšnih sodobnih metodah prisluškovanja. Odgovor bomo verjetno izvedeli čez nekaj let ali desetletij.
Resnico pogosto razkrivajo podrobnosti. Takšna pomenljiva podrobnost, ki je nakazovala, da se Američani ne motijo, je bil javno objavljen podatek ameriških obveščevalcev, da Rusi želijo napad na Ukrajino izvesti že februarja, ker je takrat zemlja zaradi zime in nizkih temperatur še dovolj (zamrznjeno) trdna za prodore tankov in drugih oklepnih enot. Otoplitev bi namreč otežila ruske prodore.
Beg Putinove jahte iz Hamburga
Da ima Putin res nekaj za bregom, je nakazoval tudi podatek, ki so ga 7. februarja letos objavili nemški mediji. 82 metrov dolga jahta Graceful, ki naj bi bila v Putinovi lasti, je namreč v naglici izplula iz pristanišča v Hamburgu, kjer je bila na popravilih, in se vrnila v Kaliningrad. Verjetno v strahu pred zaplembo po ruskem napadu na Ukrajino.
Sedmega februarja letos sta se v Kremlju srečala Vladimir Putin in Emmanuel Macron. Pred pogovorom se nista rokovala, med pogovorom pa bila oddaljena drug od drugega več metrov. Putin, ki se pred tem ni panično bal bolezni covid-19, je naenkrat želel popolnoma preprečiti možnost okužbe. Razlog je bila morda bližajoča se vojna, ki jo je načrtoval.
Dolga bela miza v Kremlju
Istega dne, 7. februarja letos, je bil na obisku v Moskvi francoski predsednik Emmanuel Macron. Srečanje med Putinom in Macronom v Kremlju je vzbudilo pozornost svetovne javnosti zaradi čudaškega prizora: Putin in Macron sta med pogovorom sedela vsak na svojem koncu več kot štiri metre dolge mize.
Kot je po sestanku poročala francoska tiskovna agencija AFP, je šlo za format, ki ga je Putin v luči pandemije nedavno sprejel ob srečanjih s tujimi veljaki. Putin in Macron se pred pogovorom tudi nista rokovala.
Vladimir Putin se je 15. februarja srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Podobno kot z Macronom je bil Putin zelo oddaljen od Scholza. Po pogovoru je Putin na skupni novinarski konferenci zavajajoče dejal, da si Rusija ne želi vojne.
Reuters je nekaj dni pozneje še poročal, da sta Putin in Macron sedela vsak na svojem koncu dolge mize, ker je francoski predsednik pred sestankom zavrnil rusko testiranje s PCR-testom, saj ni hotel, da bi Rusi na ta način dobili njegov DNK vzorec. Rusi na drugi strani niso hoteli priznati francoskega PCR-testa, ki ga je opravil Macron.
Putin zelo oddaljen tudi od ruskih sogovornikov
Toda 21. februarja, tri dni pred ruskim napadom, je v Kremlju prišlo do seje ruskega sveta za nacionalno varnost. Seja, na kateri je sodeloval tudi Putin, je bila v veliki in prostorni dvorani v Kremlju, udeleženci pa so bili daleč stran od ruskega predsednika.
Vladimir Putin na že omenjeni seji ruskega sveta za nacionalno varnost, ki je bila 21. februarja letos. Na njej je Putin napovedal rusko priznanje Doneške in Luganske ljudske republike.
To je bilo nenavadno, saj pri udeležencih seje ruskega sveta za nacionalno varnost ne bi smelo biti takšnih zadržkov kot pri Macronu – torej ti ne bi mogli zavrniti PCR-testa, če bi Putin to od njih zahteval.
Zakaj je Putina nenadoma postalo strah okužbe s koronavirusom?
Tudi če so imeli vsi udeleženci seje ruskega sveta za nacionalno varnost negativne PCR-teste, je še vedno hotel biti zelo daleč stran od njih. Za Putinovo početje in obnašanje so bile tri razlage. Prva razlaga je, da njegova oddaljenost od sogovornikov nima nobene povezave s strahom pred okužbo.
Putin je bil zelo oddaljen od tujih sogovornikov že vsaj 1. februarja letos, ko je v Moskvi sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbana. Sedela sta vsak na svojem koncu dolge mize.
Druga razlaga je, da ga je naenkrat postalo zelo strah, da bi se okužil z novim koronavirusom. Glede na to, da se je v času pandemije že srečal s tujimi voditelji držav, tudi z ameriškim predsednikom Bidnom, takrat od njih najverjetneje ni zahteval ruskih PCR-testov in njegovi sogovorniki niso sedeli daleč stran od njega, je ta razlaga malo verjetna.
Se Putin ni želel okužiti tik pred napadom na Ukrajino?
Še zlasti, ker različica omikron, ki je začela prevladovati v zadnjih mesecih, ljudem, ki so cepljeni, večinoma ne povzroča zelo hudih težav. Devetinšestdesetletni Putin se je po uradnih podatkih cepil že s tremi odmerki (zadnjega je prejel novembra lani). Prav tako ima na voljo tudi najboljšo zdravstveno oskrbo, kar jo premore njegova država.
Nekaj dni po napadu se je Putin sestal z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in načelnikom ruskega generalštaba Valerijem Gerasimovim. Oba sta bila nekaj metrov oddaljena od njega, čeprav sta njegova zelo tesna sodelavca.
Tretja razlaga njegovega nenavadnega početja in obnašanje je, da Putin ni želel okužbe z novim koronavirusom, četudi bi imel samo blažji potek bolezni, in sicer zato, ker je želel, da bi bil v času napada na Ukrajino popolnoma zdrav in bi tako imel vse pod nadzorom.
Bi se "miroljubni" Putin rokoval z Macronom?
Če Putin res ne bi imel namena napasti Ukrajine, kot je zavajajoče zatrjeval pred napadom, bi se verjetno z Macronom in pozneje tudi z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem pred pogovorom rokoval in med pogovorom sedel bližje.
Putin je bil zelo oddaljen od svojega obrambnega ministra Sergej Šojguja že 14. februarja letos – deset dni pred napadom na Ukrajino.
Prav tako je bil zelo oddaljen od svojih dveh tesnih sodelavcev, ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba ruskih oboroženih sil Valerija Gerasimovima, s katerima se je sešel tri dni po napadu – 27. februarja.
Ne pozabimo, da so vsi trije zelo tesni sodelavci, ki so tudi v času pandemije sedeli ali stali zelo blizu drug drugega. Putin in Šojgu nista samo tesna sodelavca, ampak tudi prijatelja, ki včasih tudi preživljata skupaj prosti čas v Sibiriji, od koder je Šojgu.
Na fotografiji sta Putin in Šojgu marca lani v sibirski tajgi. Ta fotografija in številne druge fotografije dokazujejo, da sta Putin in Šojgu še tudi v času pandemije sedela ali stala zelo blizu eden drugega in da Putin takrat ni imel strahu, da bi ga Šojgu morebiti okužil z novim koronavirusom. Putin in Šojgu pazita na oddaljenost eden od drugega šele tik pred napadom na Ukrajino in tik po njem.
Zelo blizu sogovornikov oziroma sogovornic je bil Putin šele v soboto, 5. marca, ko se je obiskal center za usposabljanje ruskega letalskega prevoznika Aeroflot v Moskvi. Sedeč za mizo, je stevardesam razlagal svojo različico vojne v Ukrajini.
Posnetek morda nakazuje, da Putina ni več strah morebitne okužbe. Seveda je mogoče, da te stevardese spadajo v kakšen poseben mehurček okoli Putina – torej, da so del Putinovega osebja in so stalno testirane s PCR-testi, zaradi česar Putin nima strahu, da bi se okužil.
Mogoče je tudi, da so bile pred srečanjem s Putinom v nekajdnevni karanteni oziroma osamitvi, tako da ni bilo možnosti, da bi ga okužile. Se pa na spletu tudi že pojavljajo nepreverjena namigovanja, da je posnetek srečanja s stevardesami zmontiran - torej, da se Putin v resnici ni srečal z njimi.
Putin v soboto v bližnji družbi Aeroflotovih stevardes:
39