PREGLED

Pritiski na sodnike in tožilce so del folklore SDS

Mihael Korsika
9. 11. 2021, 18.00
Deli članek:

Pretekli teden smo od okoljskega ministra izvedeli, da se njegova stranka poslužuje tudi stiskanja »jajc« sodnikom, da bi sprejeli pravilne sodbe. SDS je največ znanja o pritiskih na sodnike in tožilce dobila med afero Patria. Tožilci so letos spomladi ocenili, da ves premierjev gnev in prezir do tožilcev izhajata prav iz zadeva Patria.

Dreamstime
Ko SDS ali njen predsednik na sodišču izgubita, sledijo očitki o krivosodju.

»Mi bomo šli z vsemi kanoni na to z začasnimi odredbami. Veš, da bomo sodniku jajca strli. To se bo hitro zgodilo,« je v pogovoru s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007 zagotovil aktualni minister za okolje in prostor ter tedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Gre za prvo priznanje, sicer v zasebnem pogovoru, da največja vladna stranka vrši pritisk na sodnike, ki odločajo v zadevah, pomembnih za predsednika stranke, stranko, njihove člane ali zgolj simpatizerje.

Zadnji primer se je zgodil pred mesecem dni, ko sodišče ni podaljšalo pripora glasbeniku Zlatku, ki ga je policija priprla na protivladnih protestih 5. oktobra, ker naj bi spodbujal k nasilnim protestom.

Višja sodnica sodi v interesu zveze borcev?

Po njegovi izpustitvi so se v medijih SDS, ki jih obvladuje madžarski kapital, začeli pojavljati članki z naslovi v slogu »Kdo je sodnica, ki je iz pripora izpustila Čordića«. Predlog tožilstva za pripor, Zlatko je bil sprva v policijskem pridržanju, je zavrnila višja sodnica Marjutka Paškulin.

Višji sodnici so med drugim očitali, da je leta 2005 ustavila predkazenski postopek zoper Mitjo Ribičiča zaradi povojnih umorov. Paškulinova naj bi postopek ustavila, ker je bilo to v interesu zveze borcev in političnih strank, ki izvirajo iz nekdanje zveze komunistov. Višja sodnica torej ne sodi na podlagi zakonov, temveč na podlagi interesov »rdečih« nevladnih organizacij in političnih strank?!

Največ pritiska v povezavi s Patrio

Največ sodniških »jajc« so v SDS po pričakovanju stisnili vsem sodnikom, ki so izrekali sodbe v primerih, povezanih z orožarsko afero Patria.

Stiskanja so bili deležni okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je Janeza Janšo, Ivana Zagožna in Toneta Krkoviča obsodila na zaporne kazni na prvi stopnji. Višji sodnik Milan Štrukelj, ki je bil predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, Masleša pa je predsedoval senatu.

Masleši, ki je bil tudi tedanji predsednik vrhovnega sodišča, so očitali, da sploh ne bi smel postati sodnik, ker naj bi leta 1982 kot partijski sekretar na sodišču v Kopru odobraval mučenje osebe, ki jo je zaprla tajna služba. Zakon namreč prepoveduje izvolitev v sodniško funkcijo tistim, ki so kršili človekove pravice. Ob tem privrženci SDS pozabljajo na 27. člen ustave, ki pravi: »Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.«

Pri vrhovni sodnici Vesni Žalik so našli največji očitek, da je leta 1996 zavrnila zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper ljubljanskega škofa in podpornika domobrancev Gregorija Rožmana, ki je bil leta 1946 zaradi izdaje obsojen na 18 let strogega zapora. Sodba zoper Rožmana je bila sicer leta 2007 razveljavljena.
Med očitki Žalikove se je znašla tudi navedba, da je hči svojega očeta: »Oče sodnice Vesne Žalik je preganjal nedolžne ljudi v povojnih dachauskih procesih in Nagodetovem procesu, kjer so padale celo smrtne obsodbe.« To je približno tako, kot da bi Janši očitali, da je domobranec, ker je bil to njegov oče.

V možnarju tudi tožilci

V največji vladni stranki pa ne stiskajo »jajc« le sodnikom, temveč tudi tožilcem. Največji pritiski je tudi v njihovem primeru povezan z afero Patria. Bila ga je deležna tedanja višja tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je spisala obtožnico zoper predsednik SDS Janeza Janšo. Med temnimi lisami njene kariere so našli tudi njenega zakonskega partnerja. Branka Zobec Hrastar je namreč žena nekdanjega  policijskega uradnika in uslužbenca Sove Zvonka Hrastarja, ki je kot kriminalist leta 1988 sodeloval pri aretaciji Janše.

Pritiskov je bil deležen tudi tožilec Andrej Ferlinc, ki je po odhodu Zobec Hrastarjeve v odvetniške vode prevzel primer Patria.

»Tožilec Andrej Ferlinc se po Mariboru sprehaja z obsojencem Juretom Cekuto,« je bil naslov članka v enem izmed desnih spletnih medijev. Čez nekaj dni se je izkazalo, da sta se Ferlinca in Cekuta sicer resnično srečala, a da sta spregovorila nekaj vljudnostnih besed, objavljene fotografije pa so bile prirejene.

Prezir premierja do tožilstva

Pritiski na tožilce so se v prvem letu tretje vlade Janeza Janše tako okrepili, da so marca na Posvetovalni svet tožilcev pri Svetu Evrope naslovili pismo, v katerem opisujejo premierjeve posredne in neposredne pritiske.

»V tem pismu smo omenili le nekaj eklatantnih kršitev, uperjenih v slovenske državne tožilce, pri čemer je treba poudariti, da imata po naši oceni povsem javno izražen gnev in prezir predsednika vlade RS do tožilske institucije in posameznih državnih tožilcev svoj izvor v odmevni kazenski zadevi Patria,« so v pismu zapisali slovenski tožilci.