Najosnovnejši aksiom tekmovanja za najboljšo evrovizijsko popevko govori o tem, da si nekatere tako ali drugače bližnejše ali sorodnejše države pomagajo, torej paktirajo in se zarotujejo proti drugim. V bistvu gre za festival evropskega zarotništva kot teoretiziranja o njem na raznih osnovah: veri, geografski bližini, spolni usmerjenosti oziroma tradicionalni ljubezni ali sovražnosti. Spomnimo se samo pionirskih časov televotinga, ko so v naših krajih glasbeniki najemali programe za serijsko klicanje, kar pa vendarle lahko prej primerjamo z drobnim kriminalom kot pa z zarotništvom.
Pol stoletja od Waterlooja
Povezane konspirativne dejavnosti v polnem pomenu so bile lani denimo osumljene države Črna gora, Romunija, Gruzija, San Marino, Poljska in Azerbajdžan. Komisija EBU je v njihovem glasovanju prepoznala »nepravilne vzorce« glasovanja, poenostavljeno, po domnevnem dogovoru, ki ga vse po vrsti zanikajo, so glasovale druga za drugo. A pri EBU se niso obirali. V toku tekmovanja so njihova glasovanja oklicali za neveljavna, njihove glasove pa je nadomestila umetna inteligenca oziroma domnevno nevtralni računalnik EBU, ki je glasove na novo izračunal na podlagi podatkov s prejšnjih glasovanj omenjenih držav ter iz podatkov držav, katerih vzorci glasovanja so podobni. Kar pa kakopak obrača smer sumničenja v EBU.
Še bolj se evropsko televizijsko združenje zarotniškega delovanja sumniči letos po zmagi švedske predstavnice Loreen, ki je zmagala že leta 2012. Prihodnje leto bo namreč 50 let, odkar je švedska skupina Abba s skladbo Waterloo zmagala na tekmovanju za najboljšo pesem Evrovizije, ki je bilo v angleškem Brightonu, Anglija pa Švedom tistikrat ni namenila nobene točke. V tistih časih glasov občinstva ni bilo, ampak so glasovale samo žirije v nacionalnih studiih. Po teoriji, ki jo zagovarja tudi Björn Ulvaeus, član švedskega kvarteta, so angleški strokovnjaki na tak način poskusili omogočiti zmago svoji predstavnici, ki je bila tisto leto Olivia Newton John. Ni jim uspelo, Abba je zmagala, predvsem pa se je v nadaljevanju kariere razvila v globalno pop institucijo prve kategorije, kar ni uspelo nobenemu drugemu udeležencu evrovizijskega festivala.
Pomlad na Švedskem
Za finančni uspeh podjetja bi bilo torej naravnost idealno, če bi festival leta 2024 potekal na Švedskem. Od tako pravljično dramaturško zaokroženega dogodka se pričakuje multiplicirane poslovne učinke, s pravicami do predvajanja ter turističnimi prilivi in prodajo spominkov na čelu.
Kako bi se to lahko zgodilo? Švedska predstavnica je dobila največ glasov strokovnih žirij in drugo največje število glasov občinstva, kar domnevno kaže na željo evropskih glasbenih funkcionarjev, da pomlad 2024 preživijo na Švedskem, kjer niso bili že deset let. A na koncu so odločili glasovi občinstva, vsak je imel na voljo 20 klicev, pri čemer so letos prvič lahko glasovali tudi v nekaterih državah, ki na festivalu niti niso sodelovale. Na primer v ZDA. Švedinja je Finca, ki je bil v skupnem seštevku slabši za 47 glasov, pri glasovanju žirij premagala za 190 točk, pri glasovanju občinstva pa bila od Finca slabša za 133 točk.
