V zahodnem delu Slovenije domovi za starejše praktično ne dobijo več novih, predvsem nižje kvalificiranih delavcev. Plače negovalcev in medicinskih sester niso konkurenčne in prav plačilo zaposlenih bi morala biti ena od prvih nalog nove vlade, razlaga direktor doma v Fužinah. "Plače najnižje plačanih bi morale biti vedno malo boljše kot plače delavcev v trgovini in bi se morale s tem usklajevati. Če tega ne bomo naredili, se bo izkazalo, da smo vse nove investicije v domove delali brez veze, ker jih ne bomo niti odprli," pojasnjuje Jaka Bizjak, direktor Doma starejših občanov Fužine.
Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden medtem opozarja na ureditev pomoči na domu in našteva: "Manjka nam negovalnih oddelkov, manjka nam hospicov, manjka nam oddelkov za osebe z demenco." Absolutna prioriteta za dosego teh ciljev pa naj bo sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi. "Vsi vemo, da je zakon takšen, kot je, nepopoln, ker ne vsebuje sistemskega financiranja. Tudi niso upoštevane vse pripombe tako stroke in izvajalcev kot uporabnikov in niti ni bilo socialnega dialoga," še dodaja.
Prihodnja koalicija spremembo zakona napoveduje do maja prihodnje leto. Sicer pa do konca mandata še širitev javne mreže oskrbe na domu, pa tudi javnih domov za starejše ter še bolj ambiciozno: prepolovitev čakalnih dob za sprejem v dom.
Še stanovanjska politika
"Mi pričakujemo, da bo do leta 2030 zgrajenih 30 tisoč stanovanj," pove Teja Jarc iz sidikata Mladi plus. 20 tisoč najemnih stanovanj je obljuba nove vlade, pa gradnja stanovanj preko stanovanjskih zadrug in vzpostavitev zakonske možnosti za omejitev najemnin. Kaj še pričakujejo v sindikatu mladih? "Nujno se mora zagotoviti sistemski vir financiranja stanovanjskega sklada, to še ni določeno, kdo bo bdel nad temi sredstvi. Poskrbeti je treba za sistemski vir financiranja," še dodaja. Denar za reševanje stanovanjske problematike in dolgotrajno oskrbo bo nova vlada dobila s progresivno obdavčitvijo premoženja. Tisti, ki imajo več, bodo torej prispevali več.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.