Koordinator Levice Luka Mesec je kandidat za vodenje ministrstva za solidarno prihodnost. Gre za nov resor, ki bo pod okrilje vzel stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo. V koalicijski pogodbi so bodoči koalicijski partnerji zapisali zavezo, ki obljublja 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030 in skrajšanje čakalnih dob za namestitev v domu starejših. Koalicijsko pogodbo, ki sicer velja za parafirano, mora pred podpisom na notranjem referendumu Levice potrditi članstvo.
V stranki Gibanje Svoboda pa so medtem pritrdili informacijam 24ur, da je popolnjeno še zadnje mesto na ministrskem seznamu - njihova kandidatka za kmetijsko ministrico je Irena Šinko, sicer nekdanja direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Sodniki skeptični do koncepta enovitega sodnika
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević pozdravlja dejstvo, da koalicijska pogodba sodstvo prepoznava kot ključen deležnik pravne države. Pozdravljajo zaveze o zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev in digitalizacijo sodstva.
Do koncepta enovitega sodnika so skeptični, saj bi ta s posledično spremembo procesne zakonodaje privedel do ukinitve delitve stvarnih pristojnosti na prvostopenjskih sodiščih, kar označujejo za nepremišljeno in nepotrebno potezo. Raje bi se zgledovali po rešitvah, ki so jih uvedli v Avstriji s t. i. mobilnimi sodniki.
Rakočevićevi se poudarki glede sodnih zaostankov ne zdijo aktualni, saj ne gre več za sistemsko težavo. V civilnih postopkih že imajo s procesnim zakonom vzpostavljene in dobro delujoče mehanizme za preprečevanje večkratnega razveljavljanja zadev. Pogrešajo tudi ambicioznejši načrt na kazenskopravnem področju, zlasti na procesnem, kjer je v zadnjem času prihajalo do odmevnejših postopkov, je povzela predsednica društva.
Gospodarska zbornica bi čimprej začela socialni dialog
Neuradni predlog koalicijske pogodbe je po oceni vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) strukturiran in kompleksen, vendar v njem pogrešajo večji poudarek na gospodarstvu. Vodstvo zbornice pričakuje, da se bo čim prej začel socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta, na katerem se bo razpravljalo o ključnih strateških vsebinah.
Med drugim na zbornici pogrešajo rešitev, kako nadomestiti 30-odstotni izpad proizvodnje elektrike, ki bo sledil izstopu iz premoga. Opozarjajo, da se v Sloveniji ne moremo odreči nobenemu energetskemu viru. "Koalicijska pogodba tudi popolnoma prezre slovensko industrijsko politiko in vlogo energetsko intenzivne industrije za oskrbo gospodarstva s surovinami in razvoj novih tehnologij, predvsem tehnologij, ki bodo zmanjšale odvisnost od uvoza tujih surovin in izboljšale ravnanje z odpadki," je bil kritičen predsednik GZS Tibor Šimonka. Ključni problem vidi v tem, da v koalicijski pogodbi ni predvideno, kje in kako nadomestiti izgubljena delovna mesta, če bo zaradi novih usmeritev prišlo do zapiranja tovarn in se bodo investitorji selili v države, bolj prijazne do industrije, je pojasnil.
Vodstvo GZS skrbi tudi predvidena razveljavitev določb letošnje novele zakona o dohodnini z letom 2023, s čemer bi se rast zasebne potrošnje po oceni analitike GZS upočasnila vsaj za pol odstotne točke, kar pomeni četrtino odstotne točke nižjo pričakovano gospodarsko rast.
Pogrešajo tudi potrebne prilagoditve delovne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti dela. "V duhu fleksibilnosti razumemo tudi predlog možnega znižanja spodnje meje obsega polnega delovnega časa s 36 na 30 ur tedensko, vendar uporaba te možnosti ostaja v domeni delodajalca. Za pravico do odklopa bi bilo treba pripraviti ustrezne pravne podlage, ki naj jih s konsenzom sooblikujejo socialni partnerji, sama pravica pa mora biti vezana na naravo delovnega mesta in zapisana v pogodbi o zaposlitvi," je pojasnil izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
KOMENTARJI (541)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.