Opozicijske stranke so sredi poletja napovedovale več interpelacij, po torkovem sestanku predsednikov štirih strank, Marjana Šarca (LMŠ), Tanje Fajon (SD), Alenke Bratušek (SAB) in koordinatorja Levice Luke Mesca, pa je padla odločitev, da bodo nemudoma vložile interpelacijo proti ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec ter proti ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču.
Popoln kaos v šolstvu
Opozicija – ki lahko s pomočjo štirih glasov skupine nepovezanih poslancev računa na 43 glasov, za razrešitev ministra pa jih potrebujejo 46 – očita Simoni Kustec kaotično stanje v osnovnih šolah ob začetku šolskega leta, kar da je posledica slabih priprav in nesposobnosti odgovorne ministrice.
Na morebitne težave pred novim šolskim letom so v Levici opozarjali že pred zaključkom šolskega leta 2020/2021, saj so bile napovedi o epidemiološki sliki predvidljive, je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, a se na šolskem ministrstvu ni zgodilo nič. »Pred začetkom šolskega leta so se navodila spreminjala iz dneva v dan, nihče ni vedel, kako po potekal pouk, vladal je popoln kaos, kljub zagotovilom, da bo vse urejeno. Ministrica je znova dokazala, da ni primerna za šolski resor,« je dejal Vatovec.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dejal, da v neki normalni državi obeh ministrov s tako slabimi rezultati ne bi dolgo gledali na tako pomembnih političnih funkcijah. »V normalnih državah jim ni treba vlagati interpelacij v takih primerih. Naša želja je, da bi več odgovornosti pokazal predsednik vlade in sam odpoklical nesposobne ministre, še bolje pa bi bilo, če bi odstopila celotna vlada,« je dejal Han. Interpelacija obsega sedem ključnih točk. Poleg zanemarjanja dolžnega ravnanja v predvidljivo oteženih epidemioloških razmerah ministrici Kustec očitajo še podcenjujoč, izključujoč in ignorantski odnos do strokovne in zainteresirane javnosti, šolskih sindikatov in civilne družbe, ponižujoč odnos do znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zanemarjanje športa, športnikov in športnih organizacij, neobčutljivost za telesno in duševno zdravje šolarjev. Na koncu opozicija Kustečevi očita tudi »nespametno in politično motivirano ukinitev Šole za ravnatelje.«
Dikaučič naj se poslovi
Nosilec interpelacije proti Dikaučiču bo stranka LMŠ in njena poslanka Tina Heferle. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je pojasnil, da so vsebino interpelacije pripravili že pred tedni, zdaj pa jo vlagajo, ker so prepričani, da Marjan Dikaučič sploh ne bi smel postati minister za pravosodje. Očitajo mu, da je dopustil drugi nezakoniti razpis za evropska tožilca, pa da ne brani pravnega reda, ko vlada selektivno odloča, kateri tožilec je primeren in kateri ne. Ne nazadnje pa se je v teh dneh izkazalo, da je Dikaučič osumljen kaznivega dejanja davčne utaje in še nekaterih dejanj, a mu tega v interpelaciji ne morejo očitati, saj ti očitki sodijo v obdobje, ko še ni bil minister. Poslanec SAB Marko Bandelli je opozoril, da Dikaučič ob predstavitvi kandidature za ministra junija letos ni razkril postopkov, v katere je že bil vpleten. »Državni zbor bi moral takrat opozoriti, da se mu nekaj dogaja. Sum utaje davkov, ponarejanja podpisov, oškodovanje državnega proračuna so zadeve, na katere bi nas moral opozoriti,« je dejal Bandelli.
LMŠ bo ob podpori ostalih opozicijskih poslancev skušala prepričati dovolj veliko večino – pri tem pa lahko morda računajo zgolj na tri poslance DeSUS – k razrešitvi Dikaučiča z očitki iz interpelacije, da je dovolil objavo ne zgolj enega, ampak kar dveh razpisov za delegirane evropske tožilce. S tem je po prepričanju opozicije »ravnal arbitrarno, samovoljno, protiustavno in politično motivirano, ob čemer pravniki dodajajo celo izraze, kot so pravno huliganstvo, zloraba, prekoračitev pristojnosti«. Drugi sklop očitkov na račun Dikaučiča se nanaša na »povsem nedopustno odlašanje vlade pri imenovanju državnih tožilcev«. Kot opozarjajo v opoziciji, je nesprejemljivo, da kljub izraziti kadrovski stiski v tožilstvu 12 kandidatov še vedno čaka na imenovanje, in to iz povsem neznanih razlogov, Dikaučič pa to dopušča. S tem, kot poudarjajo, omogoča politično discipliniranje tožilcev in spodjedanje pravne države.
Tretji sklop očitkov se nanaša na predlog novele zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). V tem delu Dikaučiču očitajo, da je vlada potem, ko je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost 39. člena ZNB, v zakon ob asistenci pravosodnega ministra prelila lastne, pred tem razveljavljene odloke, s katerimi je kršila človekove pravice in temeljne svoboščine.
Dikaučič se je na interpelacijo odzval s komentarjem, da jo razume in sprejema kot sestavni del politike. Dodal je, da bo razpravo v državnem zboru izkoristil za predstavitev, »kaj delamo na ministrstvu tudi v luči zavez iz koalicijske pogodbe in kje so prioritete našega dela«.
Natančne razloge za interpelacijo Dikaučiča si lahko preberete tukaj.
