Boter mora po zakoniku cerkvenega prava med drugim biti krščen, imeti vse zakramente, biti poročen in duhovni skrbnik svojega birmanca. A da botri vse pogosteje ne izpolnjujejo teh pogojev, se je odločila beltinška župnija in ukinila birmanske botre.
"Ni prav, da bi živel v izvenzakonski skupnosti ali da bi nekdo živel v istospolni skupnosti, kot se to danes dogaja," je povedal župnik Župnije Beltinci Boris Kučko. A kot pravi, bodo odločitev o ukinitvi sprejeli skupaj s starši. Če se bo otrok vseeno odločil za birmanskega botra, bo ta lahko sedel v klopi.
Drugi razlog pa so darila, ki so vse večja in dražja, višja pa so tudi pričakovanja. Vse skupaj pa, da vnaša pritisk in razdor med družine.
Prihodnje leto bodo, kot načrtujejo, ukinitev birmanskih botrov uvedli po vsej murskosoboški škofiji, prav tako naj bi birmo prestavili že v peti razred. A kot kaže, je beltinška oziroma murskosoboška škofija s svojo odločitvijo za zdaj unikum v Sloveniji.
V mariborski nadškofiji o ukinitvi birmanskih botrov ne razmišljajo, res pa je, da je dilema o primernosti botra pogosto prisotna, pravi župnik Franček Bertolini, zato tudi delajo na osveščanju in prirejajo srečanja za botre."To vidimo kot priložnost, da se z botri srečamo in jim prek teh srečanj nudimo nekaj za njihovo osebno rast. Gotovo je to lahko samo nekaj dobrega," je prepričan Bertolini.
Enako o spremembi birmanske pastorale ne razmišljajo v ljubljanski nadškofiji, kjer v botrstvu prav tako vidijo priložnost, da verniki sami naredijo korak naprej v poglobitvi verskega življenja in jim je izziv biti svojemu birmancu zgled dejavnega katoličana.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.