Neverjetna zgodba 15-letnega Slovenca #video

Po zadnji tekmi so se mu ulile solze. Foto: Boštjan Boh Kako danes gledate na svojo presenetljivo uvrstitev v člansko reprezentanco?
Po prvi izbirni tekmi je bil kar velik šok. Vedel sem, da sem blizu najboljših in da sem letos dobro pripravljen. Precej bolje kot lani. Po drugi izbirni tekmi sem že videl, da imam veliko možnosti za člansko reprezentanco. Na izbirni tekmi v Krakovu sem se zelo dobro pripravil na kajak. Precej bolje kot v kanuju, glede na to, kaj se mi je pripetilo na tretji tekmi. Bil sem zelo razočaran in samo v kajaku sem še imel možnost, da se uvrstim v reprezentanco. To mi je na koncu tudi uspelo.

Po zadnji tekmi so se mi ulile solze. To je bilo zame eno od večjih presenečenj, verjetno tudi na splošno v kajaku pri nas. Mislim, da je bil Simon Brus najmlajši, ko je bil star 17 ali 18 let in se je uvrstil v člansko reprezentanco. Torej sem ga za dve leti "prehitel", če se lahko tako izrazim. Zdaj na to gledam že tako, da se bo počasi treba pripraviti na tekme svetovnega pokala.

Čez poletje bom malo v Sloveniji, kar mi deloma ustreza. Po drugi strani pa imam pred tekmami svetovnega pokala še veliko šolskih obveznosti. Ne vem, ali se še povsem zavedam, kaj se je zgodilo. Ko sem spremljal tekme svetovnega pokala kot gledalec, mi je bilo noro, koliko ljudi in dobrih tekmovalcev je tam. Zdaj bom moral pa z njimi tekmovati. To se mi zdi kar noro.

Žiga Lin Hočevar je zablestel že lani na mladinskem svetovnem prvenstvu. Foto: Boštjan Boh Nazadnje, ko smo se pogovarjali o vaših uspehih, ste ravno končali osnovno šolo. Danes obiskujete prvi letnik gimnazije. Kako danes vse svoje športne obveznosti usklajujete s šolo? 
V osnovni šoli sem prišel v šolo ob 12.30 ali malce pozneje. Takoj po šoli sem opravil dva treninga in ni mi bilo treba prav pogosto odpirati učbenika ali knjige. V srednji šoli sem moral spremeniti dnevne navade. Začel sem vstajati okrog petih zjutraj, da lahko pred šolo opravim trening v fitnesu oziroma suhi trening. Velikokrat sem ga opravil doma na trenažerju. To verjetno ni bilo najboljše za moje starše, ker so imeli tako zgodaj doma hrup.

Njim se moram res zahvaliti. Od tega, da me vozijo na treninge in mi vedno pomagajo. V šoli sem približno sedem ur in nato čim prej na trening. V popoldanskem času me čaka veliko dela za šolo. Če sem bolj malo pri pouku, moram po navadi narediti še obveznosti za nazaj. Tega dela je zelo veliko. Več je snovi in veliko stvari moram sam predelati. Sem na športnem oddelku gimnazije Šentvid. Nekaj prilagajanja je, ampak moram tako kot vsi preostali tudi jaz opraviti svoje obveznosti. V nekaterih tednih je tega zelo veliko in je včasih zelo težko.

Kako je vaš zadnji uspeh odmeval med vašimi vrstniki in sošolci?
Sošolci so vse vedeli, kar me je malo presenetilo. V osnovni šoli ni bilo ravno veliko sošolcev, ki so me spremljali, medtem ko na srednji šoli bolj vedo. Vsi so mi čestitali. To mi je bilo všeč. Torej da podpiramo drug drugega in se spodbujamo.

"Res je noro, koliko treninga opravi in kako ga opravi," je Žiga Lin povedal o svojem vzorniku Petru Kauzerju. Foto: Boštjan Boh

Letos vas na najvišji ravni čakajo tako mladinska kot tudi članska tekmovanja. Boste tekmovali na vseh tekmovanjih ali boste kakšno izpustili?
Z očetom sva naredila načrt do mladinskega svetovnega prvenstva v Krakovu. Mislim, da ne bom izpuščal nobenih tekem, ker se nič ne prekriva. Vmes bomo šli za pet dni v Pariz in London, tako da bom opravil tudi te priprave. Srčno upam, da mi bo uspelo doseči tudi normo za zadnja dva svetovna pokala in svetovno prvenstvo.

Verjetno je Peter Kauzer bil ali pa je še vedno vaš vzornik. Kako gledate na to, da sta letos postala reprezentančna kolega in bosta zdaj skupaj opravljala reprezentančne treninge? To je verjetno precej nor občutek, kajne?
Da, zelo drugačen. Letos smo bili že skupaj na pripravah v Dubaju. Tam sem ga en mesec opazoval, kako trenira. Res je noro, koliko treninga opravi in kako ga opravi. Torej, kako se loteva stvari. Res je na visoki ravni in mislim, da greš težko višje od tega. Spominjam se, da sem bil na tekmah svetovnega pokala kurirček, nosil sem sodniške liste in ob vsem tem še navijal zanj. Zdaj pa bom tekmoval z njim tukaj v Tacnu in tudi v ekipnih vožnjah na evropskem prvenstvu. Kar čudno je videti vse skupaj. Če po pravici povem, nisem vedel, da se bo to kdaj zgodilo. Vedel sem, da lahko ujamem ta trenutek, preden bo nehal tekmovati, ampak nisem si pa zares mislil, da se bo to kdaj zgodilo.

Vama je s Petrom Kauzerjem že uspelo spregovoriti kakšno besedo?
Peter mi je takoj po tekmi čestital. Mislim, da je bil eden od prvih … Ni še bilo kakih daljših pogovorov, ker je po tekmi v Krakovu šel on zelo hitro domov. Imel je druge obveznosti. Bil sem ponosen, ker mi je čestital velik vzornik in eden od največjih kajakašev v zgodovini. Res sem bil ponosen na ta trenutek. Ni mu bilo lahko, sploh v zimskih mesecih, ko se mu je nabralo veliko šolskih obveznosti. Foto: Vid Ponikvar

Danes sem vas zmotil pri treningu kajak krosa, kar je vsaj za zdaj pri vas precej nenavaden trening. Kam bi pri sebi umestili kajak kros, vendarle je to postala olimpijska disciplina in bo na sporedu že na olimpijskih igrah v Parizu.
Moj dolgoročni cilj, lahko mi uspe že tudi letos, je, da na mladinskem prvenstvu osvojim trojno krono. Torej, da zmagam v kajaku, kanuju in kajak krosu. To je zelo zahteven cilj in ga bo zelo težko doseči. Želim si odmevnega rezultata tudi v tej disciplini, ampak trenutno nisem še tako zrel in nimam še tako razvite tehnike v kajak krosu. Bo pa zelo naporno, da bom na tekmah svetovnega pokala zdržal vse te tekme. To so res veliki napori. Večina tekmovalcev štarta v eni disciplini, mogoče dveh in že to je zelo naporno. Tekmovati v treh disciplinah bo kar velik zalogaj. Mislim, da bo treba čez zimo opraviti zelo veliko dela. Že letos ga je bilo veliko in mislim, da ga bo treba nadgraditi.

Počasi se bližam svoji meji treningov. Kar zadeva treninge v srednji šoli. Časa v dnevu ostaja zelo malo. Kajak kros je cilj v prihodnje, ampak za letošnjo sezono nimam tako veliko pričakovanj. Vseeno bom štartal na vseh tekmah, ker je to zelo dober trening, gre za izkušnje.

Imate kakšna pričakovanja na tekmah svetovnega pokala ali boste tam bolj nabirali izkušnje?
Zagotovo tja ne grem nabirat samo izkušenj. To se mi zdi brezpredmetno. Tja odhajam, da bi dosegel velik rezultat. Želim si, da bi trikrat prišel v polfinale. S tem bi pokazal, da imam konstantne vožnje in da v svojih vožnjah nimam samo sreče. Želim si, da bi bil počasi na ravni kakšnega tekmovalca v članskih vrstah. Da mi torej ne bi uspelo samo na trenutke, ampak da bi imel konstantne vožnje. Srčno si želim, da bi mi kdaj uspelo priti tudi v finale. Sestaviti se mora veliko stvari, ampak mogoče je tudi to. Seveda, užival bom in nabiral izkušnje, ampak brez postavljenih ciljev bi težko odšel na kakšno tekmovanje.

Z vašimi rezultati je za vas vse več medijskega zanimanja. Kako se spopadate s temi obveznostmi?
Tega je vedno več. Nekoč je bila moja velika želja, da bi se novinar pogovarjal z menoj. To mi je zares uspelo in sem tega zelo vesel. Včasih mi zmanjka časa in si ga poskušam vzeti čim več za medijske obveznosti. Mislim, da je mogoče najti čas tudi za to.

Simon Hočevar in Eva Alina Hočevar, oče in sestra našega mladega talenta Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Kdo je bil najbolj vesel vašega uspeha. Vemo, da je eden od vaših največjih navijačev dedek Tone, ki je bil sam nekdaj vrhunski kanuist?
To je težko vprašanje. Da, tudi dedi Tonko je bil zelo vesel. Z babi sta mi takoj čestitala. Moj oče ni velikokrat vesel, ampak tokrat se mu je pa res videlo, da je iz srca vesel. Rad bi omenil svojo sestro. Dan pred tem, ko mi v kanuju ni uspelo, ji je bilo zelo hudo zame. Naslednji dan pa je še pred svojim štartom navijala zame. Mislim, da je bila tega uspeha najbolj vesela moja sestra (Eva Alina Hočevar, op. p.).

Očitno sta s sestro zelo povezana. Tudi danes smo vaju lahko videli, ko sta skupaj trenirala.
Vsak dan opraviva vsaj en trening skupaj. Nimava istih urnikov. Ona je že na fakulteti in ima kdaj popoldanske obveznosti. Najina velika prednost je, da drug drugega siliva, da sva še boljša. Čez zimo je bilo včasih res težko, ker sem imel res veliko šolskih obveznosti. Včasih sem že dvomil o tem, ali mi bo uspelo. Eva je bila vseskozi zraven in mi je pomagala pri šolskih obveznostih. Sploh ne vem, kako naj se ji za vse to zahvalim.

Žiga Lin Hočevar je pred časom prejel tudi nagrado za športno potezo, potem ko je priznal napako in zlato medaljo predal svojemu tekmecu.

Preberite še:

Sportal 15-letnik preseneča, Kauzer pa se sprašuje, kam to pelje

Sportal Kauzer dobil družbo dveh mladeničev

Sportal Komaj je končal osnovno šolo in že piše zgodovino #video