Farsa: Z izjavo nad izjavo, namesto da bi Slovenija in Hrvaška skupaj odšli pred Meddržavno sodišče v Haagu!

Slovenija in Hrvaška sta ob odobritvi hrvaškega vstopa v schengen pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi.

Z vladnega urada za komuniciranje pa so včeraj popoldan sporočili, da je bila stopnja tajnosti s slovenskega dokumenta umaknjena.

Na decembrskem zasedanju notranjih ministrov Evropske unije (EU), ko so države schengenskega območja potrdile vstop Hrvaške v schengen, sta namreč Slovenija in Hrvaška pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi.

Je povedala tudi, da je s tem dnem dokončno uresničena tudi arbitražna razsodba o meji v Piranskem zalivu? Če ni, zakaj ne? https://t.co/opHhZrCpAs

— Dd. Hh. (@Stavenskovrhski) January 3, 2023

»Vstopanje republike Hrvaške v schengen ima podporo republike Slovenije in je v našem skupnem evropskem interesu. Glede kopenske in morske meje med republiko Slovenijo in republiko Hrvaško Republika Slovenija ponovno poudarja, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča. Republika Slovenija je arbitražno razsodbo implementirala v svoji notranji zakonodaji, vključno z zakonom o evidentiranju državne meje z republiko Hrvaško (Ur. List RS, št. 69/17).«

Toda istočasno je Hrvaška v svoji izjavi zatrjevala, da je razsodba ne obvezuje.

»Hrvaška spominja, da je po soglasni odločitvi hrvaškega parlamenta iz 29. julija 2015 izstopila iz arbitraže zaradi materialnih kršitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška zato ponavlja svoje stališče, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 ne obvezuje in da je ne bo uveljavila,« piše v izjavi, ki jo je pred časom pridobila STA.

Zato je treba skupno kopensko in morsko mejo med Hrvaško in Slovenijo še določiti v skladu z mednarodnim pravom, poudarja uradni Zagreb v izjavi, ki bo prav tako priložena zapisniku zasedanja.

Hrvaška ostaja odprta za nadaljevanje dvostranskega dialoga s Slovenijo, da bi našli skupno rešitev, so še dodali.

Na tem primeru lahko lepo vidimo, kam je pripeljalo dosedanje preigravanje slovenske diplomacije s Hrvaško. V slepo ulico.

Če bi sodniki pritožbam ribičev ugodili, bi sodišče v Strasbourgu na nek način legitimiralo arbitražno razsodbo. https://t.co/vqfKOdh4qc

— Primorske novice (@PrimorskeNovice) March 14, 2023

Državi se obnašata neresno, skoraj otročje, kot ob prepiru za lopatko in kanglico v peskovniku. Vsaka trdi svoje, kakor da bi lahko obstajali dve resnici hkrati.

Slovenija tako trdi – idejo je zagovarjal svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko Vojko Volk – da je Hrvaška s svojim vstopom v schengensko območje pritrdila arbitražni razsodbi.

A to se v resnici sploh ni zgodilo, kar dokazuje hrvaška izjava. Slovenska meja s Hrvaško zato – ostaja sporna.

Situacija je ob tem absurdna in nevarna. Ena država trdi, da spora ni, ker arbitražna razsodba velja, druga pa, da je neveljavna, ker so zaradi kršitev Slovenije (nedovoljenega pogovora na relaciji sodnik Sekolec- agentka MZZ Drenikova) najprej odstopili od arbitražne pogodbe in nato izstopili iz arbitražnega postopka.

Medtem spor zastruplja odnose med državama. Izgubljajo ljudje, odnosi so občasno slabši, najbolj zagrenjeni pa so slovenski ribiči, ki si ne upajo čez polovico Piranskega zaliva.

Uničevanje ribištva pomeni konec panoge, ki morda za Slovenijo ni več zelo gospodarsko pomembna, a pomeni konec dela pomembne pomorske tradicije Slovencev in slabo vpliva na turizem, saj slovenska obmorska mesta izgubljajo svojo tradicionalno podobo, del katere so seveda tudi ribiči.

#KPSS #PiranskiZaliv #Savudrija pic.twitter.com/Ah6Zp57IKK

— Robert Pavlic Art (@pavlic_robert) January 26, 2023

Kako torej naprej?

Naslednji korak je logičen, a se ga nobena slovenska vlada še vedno ni domislila. Kar je res presenetljivo.

Slovenija je pred tem Hrvaško tožila pred sodiščem v EU v Luksemburgu, toda neuspešno, ker se je sodišče razglasilo za nepristojno za spor.

Piranski zaliv / Savudrijska vala je za pussyje  https://t.co/Tfx00POTP1

— Keyser Söze (@KeyserSozeSi) August 29, 2018

Da si je Cerarjeva vlada izbrala napačno sodišče, smo v Insajderju pravočasno opozarjali že pred vložitvijo neuspešne tožbe.

Toda prava pot v primeru, ko med državami obstajajo resni spori – obstaja.

Ta pot pa ni pot vojn in nasilja in ni pot enostranskih dejanj – pač pa je to pravna pot, ki je na voljo tako Sloveniji kot Hrvaški.

O tem politiki veliko govorijo – vendar v resnici ne delajo tako, kot govorijo.

Logično je da, ker se Slovenija in Hrvaška ne strinjata samo o enem vprašanju – ali arbitražna razsodba velja ali ne - bi morali državi to vprašanje čim prej razčistiti pred Meddržavnim sodiščem v Haagu!

Slovenija bi morala zato Hrvaški predlagati, da sporno vprašanje skupaj razrešita pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

S tem bi obe državi v sedanjem času konfliktov in vojn res pokazali, kakšna je prava pot za reševanje mednarodnih sporov – to pa je pravna pot.

Besedičenje slovenskih diplomatov o miru in mednarodnem pravu ter o na pravilih zasnovanem redu ne bi bilo samo del priložnostnih govorov brez prave vsebine, pač pa bi postalo del prakse in rešitev, ki bi bile vzgled tudi za celotno regijo, Evropo in svet.

Slovenija in Hrvaška, ki sta naslednicam nekdanje Jugoslavije s svojim sporom o meji in vrsto enostranskih dejanj dali slab vzgled bi ta vtis popravili s praktičnim primerom in prikazom, kako je zares potrebno na pravilen način, z diplomacijo in dogovorno, reševati mednarodne spore.

Res je, da je o tem, ali arbitražna sodba velja ali ne, svojo sodbo podalo tudi samo Arbitražno sodišče (da velja) in da se je o tem po drugi strani (obratno, da ne velja) odločil hrvaški Sabor, prav tako pa je nesporno, da o tem vprašanju med državama obstaja odprt spor.

V tem času Hrvaške še ni bilo tako visoko na sever. Tisto kar je pod Hrvaško na tem zemljevidu je bila Hrvaška. Vse skupaj nič.

— Marko Hrovat (@HrovatMarko) January 24, 2023

Znano je tudi, da nihče ne mopre biti sodnik v lastnem primeru in na to se očitno vsaj posredno sklicuje Hrvaška, ki zavrača arbitražno razsodbo, čeprav je sodba v resnici (vsaj za organe Slovenije) veljavna in v skladu z mednarodnim pravom.

Države, še posebej tiste, ki visoko cenijo pravo pa imajo v mednarodni skupnosti tudi orodja za mirno reševanje sporov.

Najpomembnejša institucija, ki služi za reševanje takšnih sporov je zagotovo Meddržavno sodišče v Haagu (International Court of Justice - ICJ).

V tem primeru bi bilo za reševanje spora in za začetek postopka potrebno soglasje Slovenije in Hrvaške, da se spor reši s pomočjo sodne odločbe ICJ.

O tem, ali je bil takšen predlog že podan in kakšni so bili odgovori, smo pristojnim že poslali ustrezna vprašanja.

Ko dobimo odgovore, jih bomo objavili.

A Piranski zaliv, pardon Savudrijski.

— Dr Stockmann (@veliki_drmr) January 3, 2023

Če slovenske vlade niso bile sposobne uveljaviti interesov Slovenije tako, da bi sprejem Hrvaške v NATO in Evropsko unijo ter ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb s strani Državnega zbora odložile do hrvaške uveljavitve arbitražne razsodbe, potem bi morala slovenska vlada ali vztrajati pri blokadi Hrvaške vse do priznanja arbitražne razsodbe, ali pa do ponovnega postopka obeh držav pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ki bi dokončno odločilo o tem, ali je Hrvaški odstop od arbitražnega sporazuma zakonit – ali ne. In ali arbitražna sodba velja ali ne.

Oboje istočasno namreč ne more biti res. Arbitražna sodba ne more biti hkrati veljavna in neveljavna.

Kdo ima prav, pa lahko dokončno presodi samo Meddržavno sodišče.

Za to, da se veljavnost hrvaškega odstopa od arbitraže preveri na ICJ pa je potrebno tudi soglasje Hrvaške.

Povsem mogoče je, da bi Hrvaška uvidela, da je to prava pot.

Če ne, bi lahko počakali na pripravljenost kakšne druge vlade. Slovenija bi lahko medtem tudi vztrajala, da dokler hrvaškega soglasja za skupno rešitev spora ne bo, Slovenija v drugih integracijah (OECD) ne bo mogla podpirati Hrvaške, ki ne spoštuje mednarodnega prava in načela mirnega reševanja sporov.

Dali so še zemljevid- Hrvaška in Panonska Hrvaška. Zakaj meja? Potem že niso bili vsi Hrvati en narod. Panonski "Hrvati" so kajkovci! pic.twitter.com/ZItadhLmS6

— Ahorn (@Ahorn89027074) January 22, 2023

Hrvaška bi se tej poti vsekakor zelo težko izognila. Ta pot za nobeno državo ni brez tveganja, vendar je prava, evropska in pravna.

Pomemben je tudi regionalni vidik.

V trenutku, ko je na evropskih tleh reševanje sporov s silo znova postala realnost bi lahko s tem Slovenija in Hrvaška Evropi, svetu in kandidatkam za članstvo v EU na Zahodnem Balkanu pokazali, kako se civilizirano rešujejo spori.

Slovenija in Hrvaška sta ob tem končno prijateljski državi. Znano je, da se je Slovenija kljub temu, da bi lahko blokirala Hrvaško tako pri schengenskem sporazumu kot ob vstopu v območje evra - tega vzdržala.

Prav bi bilo, da bi tudi Hrvaška naredila korak naprej in skupaj s Slovenijo odločitev o arbitraži, ki jo zagovarja Slovenija, poslala v preverjanje na Meddržavno sodišče.

Iz tega ne more nastati nič slabega, pač pa le razsodba, ki bo privedla do konca spora.

Meja bo potrjena, ali pa se bo potrebno še enkrat pogajati.

Vsekakor pa bo konec negotovosti, ki je nevarna za vse, še najbolj pa za slovenske ribiče.

Škoda je, da se državi, ki imata v diplomacijah zaposlenih na stotine diplomatov - tega nista spomnili že sami.

Prav zato smo se v uredništvu odločili, da pomagamo s predlogom, ki bi lahko dokončno rešil najpomembnejše odprto vprašanje med obema državama.

Vprašanja o tem, zakaj se za to pot še nista odločili pa smo poslali tako na slovensko kot na hrvaško zunanje ministrstvo.