Litva pod intenzivnim ruskim kibernetskim napadom
19.15 Litva pod intenzivnim ruskim kibernetskim napadom
Litva je bila danes žrtev intenzivnega kibernetskega napada, za katerim verjetno stoji Rusija, je dejal vodja tamkajšnjega nacionalnega centra za kibernetsko varnost Jonas Skardinskas. Med tarčami napada naj bi bili tudi varni strežniki, vendar večje škode ni bilo, poroča francoska tiskovna agencije AFP.
»Litovske državne institucije in podjetja so pod intenzivnim napadom za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS),« je litovsko ministrstvo za obrambo zapisalo v izjavi na Twitterju. Namen napada DDoS je preplaviti cilj s poplavo internetnega prometa in tako preprečiti normalno delovanje sistema.
Krivdo za napad je sicer že prevzela ruska hekerska skupina Killnet, ki je sporočila, da gre za maščevanje za omejitve, ki jih je Litva v začetku meseca uvedla proti Rusiji, še navaja AFP. Do napada je prišlo v času, ko je Rusija pričela stopnjevati grožnje uperjene proti tej baltski državi, potem ko je Vilnius prejšnji teden uvedel omejitve pri železniškem transportu določenega blaga med celinsko Rusijo in eksklavo Kaliningrad, ki so jo prizadele gospodarske sankcije zahodnih držav proti Rusiji.
17.45 Ukrajinske oblasti prebivalcem Lisičanska ukazale evakuacijo
Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je danes prebivalcem obleganega mesta Lisičansk ukazal, naj mesto nemudoma zapustijo, saj je zaradi napredovanja ruskih sil »resno ogroženo njihovo življenje in zdravje,« poroča BBC. Ukaz je bil izdan dan po padcu Severodonecka v ruske roke, ki ga od Lisičanska ločuje reka Severski Donec.
Ruske enote naj bi že bile na južnem obrobju mesta, v katerem je še vedno nameščenih več tisoč ukrajinskih vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kljub temu so danes iz ukrajinskega generalštaba sporočili, da je branilcem uspelo odbiti ruske napade zahodno od Lisičanska in preprečiti obkolitev mesta.
16.55 V Kremečuku bombardirano nakupovalno središče
Polno nakupovalno središče v jedru Kremenčuka, mesta v središču Ukrajine, je danes zadel izstrelek. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ocenil, da je bilo v nakupovalnem središču v času napada okoli tisoč ljudi, poroča Guardian. Število žrtev še ni znano, nakupovalno središče naj bi še vedno gorelo. Župan mesta Vitali Meletinski je dejal, da je v napadu več mrtvih in ranjenih, vendar ni navedel številk. Po prvih podatkih naj bi bilo ubitih najmanj deset ljudi, okoli 40 je ranjenih. V Kremenčuku je sicer največja naftna rafinerija v Ukrajini.
14.17 Natove odzivne sile s 40.000 na 300.000 vojakov
Nato bo povečal svoje sile za hitro odzivanje s 40.000 na krepko čez 300.000 vojakov, je napovedal generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg. Na vrhu Nata v sredo in četrtek bodo voditelji zavezniških držav med drugim sprejeli še odločitev, da okrepijo bojne skupine na vzhodu zavezništva na raven brigad. Nato bo sprejel svoj novi strateški koncept, v katerem bodo po Stoltenbergovih pričakovanjih obravnavali Rusijo »kot najpomembnejšo in neposredno grožnjo naši varnosti«. Prvega zasedanja na vrhu Nata se bo po videopovezavi udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
13.29 Zelenski voditelje G7 pozval k podpori za končanje vojne in okrepitvi sankcij
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditelje držav G7 danes pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi do konca leta končali rusko invazijo na Ukrajino. Pozval jih je tudi, naj okrepijo sankcije proti Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Države G7 so ob tem Ukrajini zagotovile nadaljnjo podporo. Zelenski je v svojem nagovoru prek videopovezave voditeljem skupine sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7), ki se sestajajo na dvorcu Elmau na Bavarskem, dejal, da razmere na bojišču postajajo vse težje za ukrajinsko vojsko, ki se sooča z napadi ruskih sil, poroča AFP.
Ukrajinski predsednik je pri tem poudaril, da je treba še naprej izvajati »težke kazenske ukrepe« proti Rusiji in »ne zmanjšati pritiska« kljub več paketom sankcij, ki so jih zahodni zavezniki doslej že sprejeli proti Moskvi. Zelenski se je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa zahvalil voditeljem sedmerice držav za podporo Ukrajini. Po navedbah virov jih je zaprosil za podporo, ki obsega pet točk, in sicer sisteme protiletalske obrambe, varnost, izvoz ukrajinskega žita, sankcije in obnovo države, še navaja Ansa.
12.49 ZDA: Rusko neplačilo dolga kaže na vpliv sankcij
Rusiji prvič v več kot sto letih ni uspelo poplačati zunanjega dolga, je danes ob robu zasedanja gospodarsko najmočnejših držav G7 zatrdil neimenovani višji uradnik Bele hiše. Analitiki so v svojih ocenah previdni, iz Kremlja pa so sporočili, da ni podlage za trditve o ruskem bankrotu. »Prvo rusko neplačilo dolga po več kot stoletju kaže, kako močne so sankcije, ki so jih sprejele ZDA skupaj z zavezniki, in kako drastičen vpliv imajo na rusko gospodarstvo,« je po poročanju nemške tiskovne agencija DPA dejal uradnik v Nemčiji ob robu zasedanja G7.
V nedeljo je namreč po navedbah spletnega portala Bloomberg zapadel rok za plačilo sto milijonov dolarjev zunanjega ruskega dolga v tuji valuti. Gre za obresti na obveznice, ki jih Rusija dolguje tujim posojilodajalcem. Rusija se, odkar je začela vojaško invazijo na Ukrajino in so številne države proti njej sprejele sankcije, sooča s težavami pri plačevanju neporavnanih obveznosti. V državi sicer vztrajajo, da so sposobni plačevati dolgove.
12.07 Scholz se kljub prisotnosti Putina namerava udeležiti vrha G20
Nemški kancler Olaf Scholz je danes sporočil, da je pripravljen sodelovati na novembrskem vrhu G20, kljub temu da gostiteljica Indonezija ni preprečila udeležbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skupina G20 bo še naprej imela pomembno vlogo, zato je sodelovanje z njo ključno, je dejal nemški kancler in dodal, da Nemčija ne bo »torpedirala« dela skupine.
Scholz, ki trenutno gosti vrh G7, na katerem sodeluje sedem gospodarsko najbolj razvitih držav, je povedal, da bo končno odločitev o udeležbi na vrhu G20 sprejel tik pred odhodom in pri tem poudaril, da je Indonezija na srečanje povabila tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo izjavila, da ne izključuje možnosti, da bi na srečanju G20 sedela za isto mizo s Putinom. »Pomembno je, da mu v obraz povemo, kaj si mislimo o njem,« je dejala in opozorila, da je skupina G20 preveč pomembna platforma, da bi jo kakorkoli ogrozili.
11.48 Kremelj zavrnil trditve, da ni plačal zunanjega dolga
Kremelj je zavrnil trditve, da prvi po več kot stoletju ni plačal svojega zunanjega dolga, navaja Guardian. »Ni naš problem, če bi zahodne sankcije blokirale odplačila ruskih obveznic.« Reuters poroča, da je med rednim dnevnim pogovorom z novinarji tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da je Rusija odplačala obveznice maja, vendar dejstvo, da jih je Euroclear blokiral zaradi zahodnih sankcij proti Rusiji, »ni njihov problem«.
11.27 Johnson: Obstaja velika enotnost G7 glede Ukrajine
Britanski premier Boris Johnson je na vrhu G7 ponovil svoja opozorila o »utrujenosti Ukrajine«, hkrati pa je vztrajal, da verjame, da bo srečanje svetovnih voditeljev glede tega vprašanja ostalo enotno, poroča Guardian. V intervjuju za BBC News je Johnson dejal, da je bila skrb zaradi »zaskrbljenosti drugih držav po vsem svetu glede nadaljevanja vojne, vpliva na cene hrane in cene energije«.
Nadaljeval je: »In tisto, kar me je v zadnjih nekaj dneh resnično presenetilo, je bila neverjetna doslednost naše odločenosti, nenehna enotnost G7 – kar je resnično zasijalo v pogovorih.« »Mislim, da obstaja razlog za to. Logika stališča je še vedno tako jasna – ni dogovora, ki bi ga predsednik Zelenski zares lahko sklenil. V teh okoliščinah morajo podporniki G7 Ukrajine po vsem svetu še naprej pomagati Ukrajincem, da obnovijo svoje gospodarstvo, da pridobijo svoje žito. In seveda jim moramo pomagati, da se zaščitijo. In to je tisto, kar bomo počeli še naprej.«
10.30 Guverner regije civiliste poziva k evakuaciji iz Lisičanska
Sergej Gajdaj, ukrajinski guverner Luganska, je civiliste pozval, naj evakuirajo mesto na vzhodu Ukrajine, in dejal, da so razmere zelo težke. Na telegramu je zapisal: »Spoštovani prebivalci mestne teritorialne skupnosti Lisičansk in njihovi sorodniki. Zaradi resnične ogroženosti življenja in zdravja pozivamo k takojšnji evakuaciji. Razmere v mestu so zelo težke. Rešite sebe in svoje ljubljene. Poskrbite za otroke. Bodite prepričani, da bodo za vas poskrbeli v evakuacijskih mestih na ozemlju Ukrajine,« njegove besede povzema Guardian.
10.22 Nagrada EESO letos posvečena prihodnosti za mlade in žrtvam vojne v Ukrajini
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) sprejema prijave za nagrado EESO za civilno družbo za leto 2022, ki je letos namenjena dvema tematikama, in sicer ustvarjanju boljše prihodnosti za mlade ter pomoči žrtvam vojne v Ukrajini. Odbor bo najbolj inovativne projekte in pobude v omenjenih kategorijah nagradil s 60.000 evri. Odbor, ki ima 329 članov iz vseh držav članic EU, bo nagradil do šest projektov, po tri na kategorijo, ki predstavljajo neprecenljiv prispevek civilne družbe k boljši prihodnosti za mlade in pomoči žrtvam vojne v Ukrajini, so sporočili iz EESO.
09.37 Krizi v Ukrajini in Afganistanu bi po podatkih ZN lahko spodbudili proizvodnjo prepovedanih drog
Vojna v Ukrajini bi lahko spodbudila proizvodnjo prepovedanih drog, od humanitarne krize v Afganistanu pa je odvisna prihodnost svetovnega trga opija, je v svojem poročilu za leto 2021 zapisal Urad ZN za droge in kriminal (Unodc). Poročilo hkrati navaja, da je v letu 2021 droge uživalo približno 284 milijonov ljudi, starih med 15 in 64 let. Dosedanje izkušnje z Bližnjega vzhoda in Jugovzhodne Azije kažejo, da lahko konfliktna območja delujejo kot »magnet« za proizvodnjo sintetičnih drog, ki jih je sicer mogoče proizvesti kjerkoli, opozarja Unodc.
Poročilo navaja, da se je število uničenih laboratorijev za proizvodnjo amfetamina v Ukrajini povečalo s 17 v letu 2019 na 79 v letu 2020, kar je tudi največje število zaseženih laboratorijev, o katerih so poročali v kateri koli državi v letu 2020. Ukrajinske zmogljivosti za proizvodnjo sintetičnih drog se lahko zaradi dolgotrajne vojne še povečajo. Proizvodnja drog se namreč v časih konflikta drastično poveča, zlasti če je konfliktno območje v bližini velikih potrošniških trgov, opozarja Unodc. Strokovnjakinja urada Angela Me pa dodaja, da je vloga policije na konfliktnih območjih omejena in laboratoriji delujejo skorajda nemoteno. Vojna v Ukrajini sicer vpliva tudi na spremembe in prekinitve poti trgovine z drogami, od začetka leta 2022 pa se je trgovina z drogami zaradi spopadov v državi zmanjšala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trenutne razmere v Afganistanu, ki je leta 2021 proizvedel 86 odstotkov svetovnega opija, pa bodo drastično vplivale na prihodnost trga s to drogo. Po mnenju urada bi lahko humanitarna kriza v državi spodbudila nezakonito gojenje opijskega maka, čeprav so talibske oblasti to prakso prepovedale že aprila.
09.00 Ruske sile po navedbah Ukrajine zdaj usmerjene proti Lisičansku in Slovjansku
Ukrajinske sile se še naprej borijo, da bi zaustavile rusko ofenzivo v mestu Lisičansk, zadnjem oporišču Kijeva v vzhodni regiji Lugansk, je v nedeljo zvečer sporočilo ukrajinsko vojaško poveljstvo. Hkrati je opozorilo, da ruske enote stopnjujejo pritisk tudi na območju Slovjanska v sosednji regiji Doneck, poroča španska tiskovna agencija EFE. Napredovanje ruskih sil, oklepnih vozil in artilerije v smeri Slovjanska je potrdil guverner Donecka Pavlo Kirilenko. Po njegovih besedah naj bi se ruske sile približevale ukrajinskim obrambnim linijam, da bi za bombardiranje mesta poleg vojaških letal in raket lahko uporabile tudi svojo artilerijo.
»Rusi ne spreminjajo svoje taktike. Videli smo že, kaj se je zgodilo v Mariupolju in Severodonecku, zato se v Slovjansku pripravljamo na vse možne scenarije,« je dodal. Rusija je poleg okrepljene ofenzive v vzhodnih regijah izstrelila tudi številne rakete na več ukrajinskih regij, in sicer Lvov, Mikolajev, Žitomir, Černigov in Hmelnicki.
Raketni napad je bil izveden tudi v regiji Odesa na jugu Ukrajine, ki je terjal šest žrtev, je danes sporočilo južno poveljstvo ukrajinske vojske. Pri tem so dodali, da trenutno še ni jasno, ali so tamkajšnje oblasti poročale o številu ranjenih ali mrtvih, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Napad na stanovanjsko območje civilnega naselja je uničil več stanovanjskih in gospodarskih poslopij na približno 500 kvadratnih metrih,« je dodalo poveljstvo. Gasilci medtem še vedno bijejo bitko s požarom. Prav tako so ruske rakete v nedeljo zadele stanovanjsko hišo in otroški vrtec v Kijevu. V napadu je umrla ena oseba, šest pa jih je bilo ranjenih, so sporočile mestne oblasti.
08.25 Zelenski bo na vrhu G7 pozval h okrepitvi podpore Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo pozval svetovne sile, naj okrepijo svojo podporo Ukrajini, ko bo v ponedeljek nagovoril vrh G7, poroča Guardian. Ameriški predsednik Joe Biden in njegovi kolegi iz skupine sedmih bogatih demokracij, ki so se srečali v bavarskih Alpah, so poudarili svojo enotnost ob soočenju z agresijo Rusije – tudi ob poslabšanju globalnih posledic.
V svojem dnevnem nagovoru pozno v nedeljo je Zelenski ponovil svoje pozive k dobavi več orožja in sistemov protizračne obrambe Ukrajini ter k novim sankcijam proti Rusiji iz držav G7. »Potrebujemo močno zračno obrambo; sodobno, popolnoma učinkovito. Ki lahko zagotovi popolno zaščito pred temi raketami. O tem se vsak dan pogovarjamo s svojimi partnerji. Nekaj dogovorov je že. In partnerji se morajo premikati hitreje, če so res partnerji, ne opazovalci,« je dejal. »Zamude pri prenosu orožja v našo državo, kakršne koli omejitve so pravzaprav povabilo Rusiji, da znova in znova napade,« je dejal Zelenski.
07.50 SBC in fundacija Rdeča Žoga v Ukrajino poslala humanitarni konvoj
Proti Ukrajini se je danes v jutranjih urah odpravil humanitarni konvoj fundacije Rdeča žoga in SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki bo v državo dostavil živila in druge nujne življenjske potrebščine. Podjetniki, člani kluba, so zbrali več kot 100.000 evrov za pomoč prizadetim v vojni, so sporočili iz SBC. S humanitarno pomočjo so napolnili dva tovornjaka, živila in nujne potrebščine bodo vozniki dostavili v zbirni center v kraju Mukačevo na zahodu Ukrajine. »Od tam bo pomoč dosegla tiste, ki jo najbolj potrebujejo: otroke,« je pri tem dejala zastopnica ustanove Rdeča žoga Maruša Pečečnik.
Pomoč, namenjeno ukrajinskim otrokom, ki so jo z donacijami omogočili člani SBC, bodo od tam dostavili po državi. Konvoj vozil bo spremljala tudi ekipa SBC, ki bo dokumentirala celotno pot v Ukrajino, so zapisali pri Klubu slovenskih podjetnikov. Humanitarni konvoj naj bi v Ukrajino prispel v torek. Predstavnika SBC se bosta nato srečala s humanitarno delavko Miro Milavec, ki bo pomagala dostaviti del pomoči otrokom v kraju Jablanica, v sredo pa se bodo odpravili nazaj proti Sloveniji. Po besedah Jerneje Lampret, direktorice projektov v SBC, ki koordinira celotno dobrodelno akcijo in skrbi za njeno izvedbo, je človekoljubni odziv podjetnikov dokaz, da ti razumejo stisko najbolj ranljivih in se znajo odzvati, ko je treba. »Člani SBC so se z dobrodelnostjo že v preteklosti večkrat izkazali,« je dejala.
