Elektrika, elektrika, elektrika. Čeprav odločevalci v Evropski uniji poudarjajo, da po letu 2035 ne bo več naprodaj novih avtomobilov, ki jih ne bo poganjala zgolj elektrika, pa temu mnogi strokovnjaki težko verjamejo. To namreč potrjujejo tudi sami proizvajalci, kot alternativo pa nekateri omenjajo sintetična goriva. Ta bi namreč na cestah lahko ohranila obstoječa vozila s klasičnimi motorji na notranje izgorevanje in jih naredila okolju prijazna, predvsem pa zagotovila ogljično nevtralnost.
Sintetičnih goriv ne pridobivamo iz fosilnih zalog, temveč s pomočjo kemičnih procesov. Gre za tekoče gorivo, praviloma pridobljeno iz ogljikovega dioksida in vodika, včasih pa so ga tudi iz premoga. Proces konverzije je namreč že leta 1913 razvil in patentiral Friedrich Bergius, največ pa so ga v nacistični Nemčiji uporabljali med drugo svetovno vojno, predvsem za potrebe letalstva. Proizvodnja sintetičnega goriva je tako leta 1944 dosegla 124.000 sodov na dan.
Prve litre natočili v porsche 911
Bencin in dizel pridobivamo iz nafte, pri gorenju pa nastaja energija in tudi številne škodljive emisije, med katerimi na klimatske spremembe najbolj vpliva ogljikov dioksid. Danes sintetično gorivo, ki zagotavlja ogljično nevtralnost, pridobivajo na tri načine, z indirektno pretvorbo, direktno pretvorbo ali s procesi bio goriva. Indirektna je v svetu najbolj razvita, saj proizvodnja dosega 260.000 sodov dnevno, največ tovarn pa je v Južnoafriški republiki, v Katarju, Maleziji in na Novi Zelandiji, stroški proizvodnje pa se glede na način proizvodnje gibajo med 20 in 240 ameriških dolarjev na sod. S sintetičnim gorivom se že od leta 2020 ukvarjajo pri Porscheju, sedaj pa so prve litre natočili v model 911. Skupaj s Siemensom so investirali najprej 20 in nato še 75 milijonov evrov v gradnjo pilotne tovarne v Čilu, a trenutno še ni jasno, ali bodo v EU kljub prijaznosti do okolja sintetičnim gorivom prižgali zeleno luč. »Upamo, da bodo odgovorni spoznali prednosti, ki jih prinaša sintetično gorivo. Pričakujemo, da ga bomo lahko nekoč uporabljali v vseh osebnih vozilih, ne samo porschejih, a to danes še ni gotovo,« je dejal Michael Steiner, član uprave pri Porscheju. Čile so izbrali z namenom. Sintetična goriva so odvisna od cepljenja vode na komponenti vodik in kisik. Če želimo, da je to učinkovito, elektroliza zahteva veliko poceni elektrike, ki pa jo v Čilu zagotavljajo močni vetrovi. Porschejevi načrti so bili proizvesti 130.000 litrov goriva do konca leta 2022, v prihodnjih treh letih naj bi jih proizvedli po 55 milijonov litrov letno. Tedaj bodo proizvodni stroški padli na dva dolarja za liter, kar je približno na ravni bencina ali dizla. Seveda pa sintetična goriva elektrifikacije na bodo zavrla. »Še vedno načrtujemo, da bo leta 2030 kar 80 odstotkov vseh prodanih porschejev električno gnanih,« še dodaja Steiner in poudarja, da so usmerjeni k električni mobilnosti.
Ključno je sprožiti povpraševanje
Pri Evropski komisiji razmišljajo, da bi v klavzulo, v kateri piše, da bodo po letu 2035 dovoljena le nova vozila na električni pogon, dodali stavek, da morajo biti CO2 nevtralna, s čimer bi potencialno odprli vrata tudi sintetičnim gorivom. A največja ovira so trenutno stroški pridobivanja. »Ti so v večini primerov še vedno zelo visoki in se ne morejo primerjati s fosilnimi gorivi,« pojasnjuje Freya Burton, vodja trajnosti pri podjetju LanzaTech, ki se ukvarja z razvojem alternativnih goriv. Da bi sintetična goriva pila vodo, pa morajo odgovorni sprožiti povpraševanje po njih, in sicer na podoben način, kot so ga pri električno gnanih avtomobilih, ki jih sprva ni želel nihče, sedaj pa so velika prodajna uspešnica. »V Evropi imamo na srečo znova odprto razpravo o tako imenovanem zelenem dogovoru, kjer so vsi podnebni predpisi spet odprti. To je edinstvena priložnost tudi za sintetična goriva,« je prepričan Tobias Block, vodja strategij pri podjetju eFuel Alliance, ki še dodaja, da bi za večjo priljubljenost in prodajo sintetičnih goriv morali doseči kar nekaj sprememb politike in direktiv o obnovljivi energiji. Nekateri pa so skeptični tudi, ali ima smisel sintetična goriva sploh uporabljati pri osebnih vozilih. »Uporaba sintetičnih goriv v avtomobilih je neverjetno neučinkovita. Potrebuješ petkrat več obnovljive elektrike kot v primeru, če avto zgolj elektrificiraš,« pravi Anna Krajinska iz Transport & Environment.
Na svetovnih cestah se trenutno vozi 1,4 milijarde vozil, ki jih poganjajo motorji na notranje zgorevanje in ti seveda ne bodo izginili kar prek noči. »Prav zaradi toliko klasično gnanih vozil imajo sintetična goriva velik potencial. Večina avtov na bencin ali dizel bo prisotna še več desetletij in zanjo so skorajda ogljično nevtralna najboljša alternativa,« dodaja Steiner. Večina pa kot ultimativni načrt prijaznosti do okolja omenja vozila na vodik, ki pa so v tem trenutku tudi zavoljo premajhnih količin še predraga. »Za vodikova vozila ustrezna infrastruktura še ni na voljo, prav tako so dosegi še premajhni,« še dodaja Block, ki je prepričan, da bi lahko sintetična goriva v vozila točili do leta 2100. Je pa zanimivo, da so o prednostih tovrstnega goriva prepričani odgovorni v formuli 1, sintetična goriva naj bi namreč bolide poganjala z letom 2026.