Orbanova dvojna igra

Viktor Orbán že desetletje, še zlasti po zmagi na volitvah leta 2010, gradi udoben in prijeten odnos s Kremljem in njegovim voditeljem.
Fotografija: Vojna v Ukrajini pomeni težko preizkušnjo za Orbána. FOTO: Wojtek Radwanski/Afp
Odpri galerijo
Vojna v Ukrajini pomeni težko preizkušnjo za Orbána. FOTO: Wojtek Radwanski/Afp

Ukrajinsko ljudstvo ne obstaja. Prav tako ne obstaja niti njihova kultura. Ukrajina bi lahko bila razdeljena med Rusijo in »nekatere države članice zveze Nato«, je na začetku ruske invazije dejal »strokovnjak« med oddajo na Pesti TV, zasebni televizijski postaji na Madžarskem.

Izkazalo se je, da je bolj kot strokovnjak za geopolitična vprašanja, fotograf in vojaški inženir. Toda takšna propaganda je specialno področje Pesti TV, televizijskega kanala, ki od madžarske vlade prejema zelo veliko finančnih sredstev za lirično opevanje vladajoče stranke Fidesz in njenega vodje, predsednika vlade Viktorja Orbána. Od začetka invazije na Ukrajino prejšnji mesec je kanal širil proruske dezinformacije osupljivo hitro.

Toda Pesti TV pri tem ni osamljena. Podobnega poročanja, ki preizprašuje pravico Ukrajincev do svoje države in odkrito spodbuja rusko agresijo, nenehno uporabljajo madžarski provladni mediji, prevladujoča sila medijske krajine v državi.

Po analizi neodvisnega novinarskega medija Atlatszo že od začetka vojne nacionalna televizija MTVA podžiga javno mnenje proti Ukrajini. Balázs Németh, voditelj na MTVA, je prejšnji mesec v objavi na Facebooku namignil, da bi bila kapitulacija in odstop ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pametna odločitev.

Marius Dragomir, direktor Centra za medije, podatke in družbo (CMDS) in gostujoči profesor na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti. FOTO: Osebni arhiv
Marius Dragomir, direktor Centra za medije, podatke in družbo (CMDS) in gostujoči profesor na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti. FOTO: Osebni arhiv

V odgovor so medijski strokovnjaki pozvali madžarskega medijskega regulatorja, nacionalni organ za medije in telekomunikacijo (NMHH), naj nacionalnim medijem ukaže, da nehajo predvajati prorusko propagando. Toda glede na to, da je regulator preplavljen z osebjem, ki je naklonjeno Fideszu, se ni zgodilo nič.

Propagandno gnojišče, ki ga ustvarjajo provladni mediji na Madžarskem, je v nasprotju z izkazovanjem podpore madžarske vlade sankcijam proti Rusiji. Zakaj bi Orbán igral to dvojno igro – nasprotoval vojni v svojih javnih govorih in hkrati svojim medijem ukazal, naj hvalijo Rusijo in širijo laži? Zdi se, da sta tudi odgovora dva: volilne koristi in Orbánovo laskavo občudovanje Putina.

Najprej poglejmo volitve. Orbánova strategija z nastopom proti ruskemu napadu na Ukrajino pomirja tisti del volivcev, ki se boji nadaljnjega stopnjevanja konflikta. Zadovoljni so tudi njegovi kolegi iz Evropske unije, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi premika njegove zunanje politike proti vzhodu, in ga predstavljajo za miroljubnega voditelja.

Hkrati je Fidesz vojno v Ukrajini hitro izkoristil kot priložnost v pripravah na madžarske volitve, ki bodo 3. aprila. Skoraj vse informativne oddaje na MTVA so v zadnjih tednih poročale, da želijo opozicijski politiki poslati vojake in orožje v Ukrajino, zamisel, ki ji večina Madžarov ni naklonjena. A opozicijske stranke tega nikoli niso rekle. To je bil le poskus diskreditacije.

Prokremeljska kampanja, ki jo vodijo mediji pod močnim vplivom Fidesza, je v nasprotju z drugimi osrednjimi evropskimi mediji zasnovana predvsem za pridobivanje glasov na prihajajočih volitvah na Madžarskem. In to se širi vse do volivcev. Ni presenetljivo, da je v nedavni anketi, ki jo je opravil Pulzus, četrtina Orbánovih privržencev invazijo opisala kot »upravičeno vojno«. Orbán in njegova stranka si ne moreta privoščiti, da bi te volivce manj kot mesec dni pred dnevom glasovanja odtujila, kar bi lahko pomenilo izgubo večine.

Orbán je večkrat pohvalil Rusijo za njeno uspešno »neliberalno« družbo in se rutinsko pridružil Putinu pri obsojanju Evropske unije in zveze Nato.FOTO: Attila Kisbenedek/Afp
Orbán je večkrat pohvalil Rusijo za njeno uspešno »neliberalno« družbo in se rutinsko pridružil Putinu pri obsojanju Evropske unije in zveze Nato.FOTO: Attila Kisbenedek/Afp

Toda obstaja še en glavni vzrok, ki sproža prokremeljsko propagando v medijih, ki podpirajo Fidesz. Orbánova zvestoba Putinu.

Orbán že desetletje, še posebno po tem, ko je na volitvah leta 2010 spet dobil oblast, gradi udoben in prijeten odnos s Kremljem in njegovim voditeljem. Leta 2014 je madžarska vlada Rosatomu, ki je v ruski lasti, dodelila 12,5 milijarde evrov za obnovo edine jedrske elektrarne na Madžarskem. Rusija je obljubila posojilo v višini deset milijard evrov za izvedbo projekta (ki ga je EU medtem že blokirala).

Zakaj bi Orbán igral dvojno igro – nasprotoval vojni v Ukrajini v javnih govorih in hkrati svojim medijem ukazal, naj hvalijo Rusijo in širijo laži? FOTO: Wojtek Radwanski/Afp
Zakaj bi Orbán igral dvojno igro – nasprotoval vojni v Ukrajini v javnih govorih in hkrati svojim medijem ukazal, naj hvalijo Rusijo in širijo laži? FOTO: Wojtek Radwanski/Afp

Orbán je večkrat pohvalil Rusijo za njeno uspešno »neliberalno« družbo in se rutinsko pridružil Putinu pri obsojanju Evropske unije in zveze Nato. Model Orbánove ugrabitve medijev na Madžarskem, ki sledi Putinovemu načrtu, je omogočil, da so podjetja, povezana s Fideszom, prevzela nadzor nad skoraj celotnim medijskim prostorom v državi.

Nedavna preiskava, ki jo je izvedel Direkt 36, madžarska medijska družba, kaže, kako komunikacijska ekipa predsednika vlade strogo nadzoruje tok novic na Madžarskem. Poročilo na podlagi množice dokumentov, ki so pricurljali v javnost, opisuje, kako vlada uporablja MTI, državno tiskovno agencijo, za pripravo medijske agende na Madžarskem.

Vojna v Ukrajini pomeni težko preizkušnjo za Orbána, ki dela vse, kar je v njegovi moči, da bi spet zmagal na volitvah, ne da bi prestrašil madžarske volivce, ki nasprotujejo vojni, ali razburil Kremelj. V času, ko se večina desničarskih voditeljev po Evropi distancira od Putina, poskuša Orbán strašljivo uravnovesiti obe strani.

***

Marius Dragomir je direktor Centra za medije, podatke in družbo (CMDS) in gostujoči profesor na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Preberite še:

Komentarji: