Moskva za podaljšano prekinitev dobave plina po Severnem toku 1 krivi zahodne države, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je ob tem povedal, da se bo zalaganje Evrope s plinom prek omenjenega plinovoda nadaljevalo, če bodo države omilile sankcije. "Zaradi njih so se pojavile težave s črpanjem zemeljskega plina. Drugih razlogov ni," je povedal Peskov.
V odgovor pa Evropa Rusijo obtožuje, da s prihajajočo zimo in dobavo s plinom evropske države izsiljuje, ker podpirajo Ukrajino. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zato napovedala ukrepe za pomoč gospodinjstvom in podjetjem.
Ko so v petek iz Rusije sporočili, da plina po Severnem toku 1 do nadaljnjega ne bo, saj naj bi med tridnevnim vzdrževanjem odkrili puščanje, sta v to takoj podvomila Unija in vzdrževalec turbin Siemens. "Takšna puščanja ne vplivajo na delovanje, popravi se jih lahko v zelo kratkem času brez posebnih ustavitev. Gre za povsem rutinski postopek," so povedali na Siemensu.
Življenje v Evropi vse težje, države sprejemajo pakete pomoči
Zaradi napovedi se je vnovič povišala zaskrbljenost glede oskrbe z energijo, z njo pa tudi cene zemeljskega plina. Nizozemska veleprodajna cena za prihodnji mesec, ki velja tudi za referenčno vrednost za kontinent, se je zvišala za 30 odstotkov, v Združenem kraljestvu so se cene dvignile za 35 odstotkov, čeprav na Otoku niso odvisni od plinovoda, poroča BBC.
Za poskok je Peskov krivdo znova zvalil na evropske države. "Očitno je, da je življenje v Evropi za prebivalce, podjetja in podjetnike vse težje. Zaslužite vedno manj, življenjski standard upada," je dejal.
Ker britanska vlada zaenkrat še ni sprejela energetske kapice za podjetja, jo je britanska gospodarska zbornica že opozorila, naj to stori čim prej, saj bodo nekatera podjetja v nasprotnem primeru za čas zime prenehala z delovanjem. Novoizvoljena premierka Liz Truss pa je že napovedala, da bodo razrešili tudi vprašanje dolgoročne oskrbe z energijo.
Mnoge evropske države pa so ukrepe za znižanje stroškov energije za končne potrošnike in podjetja že sprejele. Nemčija je tako v nedeljo napovedala sveženj v višini več kot 65 milijard evrov za pomoč prebivalcem pri spopadanju z naraščajočimi stroški energije in inflacijo, prav tako sta čez vikend zajetno pomoč obljubili Švedska in Finska.
Ursula von der Leyen je v odzivu zapisala, da komisija že pripravlja ukrepe za pomoč ranljivim gospodinjstvom in podjetjem zaradi naraščajočih cen energentov.
Tudi finančni ministri skupine držav G7 se pogovarjajo o uvedbi zgornje cene ruske nafte. Evropske vlade so namreč prepričane, da Rusija s svojimi blokadami načrtno zvišuje cene.
Rusko gospodarstvo se vrača na predvojno raven
Po poročanju portala BBC se ruski dobiček od prodaje plina ni zmanjšal ravno zaradi slednjega. Rusija se je obrnila na azijske in severnoafriške trge, zato se stanje njenega gospodarstva od februarskega padca izboljšuje. Večino dobička ji prinese prodaja nafte, zemeljski plin ni tako dobičkonosen – a ravno ta je pomembnejši za Evropo.
Severni tok 1 se razteza med rusko in nemško obalo ter na dan zagotovi do 170 milijonov kubičnih metrov plina. Rusi so od začetka napada na Ukrajino plinovod že večkrat zaprli – prvič julija, ko so dobavo zaradi 'vzdrževanja' ustavili za deset dni, drugič pa 31. avgusta. Plinovod Severni tok 1 je od julija obratoval z le 20-odstotno zmogljivostjo.
KOMENTARJI (859)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.