Rivalstva v prestižem peskovniku že na obzorju

Zunanja politika bo, kot kaže, v novem mandatu v nasprotju s sedanjim v rokah več akterjev, sicer ideološko usklajenih.
Fotografija: Zunanja politika je vedno ogledalo države, predvsem pa odsev in nadaljevanje njene notranje politike. Foto: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Zunanja politika je vedno ogledalo države, predvsem pa odsev in nadaljevanje njene notranje politike. Foto: Jure Eržen/Delo

Zunanja politika je vedno ogledalo države, predvsem pa odsev in nadaljevanje njene notranje politike. Podoba, ki jo je zadnji dve leti v svet, še bolj pa v EU, pošiljala vlada Janeza Janše, je osupnila naše zaveznike v tistem delu razvite in demokratične Evrope, po katerem se je država zgledovala od začetka. Imeli smo izrazito strankarsko zunanjo politiko, ki je svoja zavezništva v EU – višegrajska zavezništva – kovala skladno s svojimi ideološkimi pogledi, vsekakor pa v funkciji legitimacije in utrjevanja oblasti doma.

Robert Golob in njegova stranka Gibanje Svoboda napovedujeta drugačno zunanjo politiko. Golob je, skladno s pričakovanji volivcev, ki so volili njegovo stranko, napovedal odmik od usmeritev, ki jih v zadnjih letih narekuje neliberalna Višegrajska skupina. Še pomembneje je, da je napovedal, da zunanja politika ne bo stvar samo ene osebe, tudi ne samo vlade, ampak širšega konsenza v državnem zboru, bodoče koalicije.

Če bi se Golob odločal v skladu z omenjenimi izhodišči, potem bi se širše posvetoval o kandidatih za veleposlanike, ki jih je imenovala Janševa vlada, in izjave odmeril bolj diplomatsko. Precej pavšalno in zaletavo je napovedal sprožitev postopkov za njihov odpoklic in menjavo, saj da nova vlada ne more izvajati zunanje politike z veleposlaniki, ki bi se temu upirali. Med vsemi imenovanimi, razen enega, ki ga Janša osebno in po politični liniji pošilja ravno v višegrajsko Varšavo, so karierni diplomati, ki služijo v prvi vrsti državi, za njimi pa stoji tudi predsednik republike Borut Pahor.

Bodoča zunanja ministrica Tanja Fajon se v zvezi z vprašanjem odpoklica veleposlanikov še ni oglasila. Dobro informirani v ozadju Golobovih izjav o odpoklicu veleposlanikov prepoznajo prstne odtise izkušene diplomatke Marte Kos, podpredsednice Gibanja Svoboda, še ene zelo vplivne figure na nastajajoči slovenski zunanjepolitični šahovnici, sploh če bo konec leta postala predsednica republike. Zunanja politika bo, kot kaže, v novem mandatu v nasprotju s sedanjim v rokah več akterjev, sicer ideološko usklajenih. A prva medosebna rivalstva v prestižem peskovniku so že na obzorju.

Preberite še: