Potem ko se nezadržno približuje 23. oktober, dan, ko bomo v Sloveniji volili novega predsednika ali predsednico, smo na Maribor24 predstavili vseh sedem kandidatov, obenem pa jim posredovali vprašanja o prihodnosti Slovenije, viziji razvoja, ter predsedniški vlogi. Objavljamo odgovore na nekatere teme, ki so trenutno aktualne v slovenskem javnem prostoru.

Čeprav je vloga predsednika oziroma predsednice države predvsem reprezentativna, ima ta tudi sicer pomembno vlogo. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, postavi in odpokliče (vele)poslanike, odloča o pomilostitvah, predlaga predsednika/co vlade, sodnike ustavnega sodišča in pet od enajstih članov sodnega sveta. Predsednik oziroma predsednica nastopa v imenu ljudstva in mora obenem uporabiti svoje pristojnosti, da opozarja na odpravo krivic in neenakosti v družbi. Poleg tega lahko določi tudi, kaj je v naši skupnosti prepoznano kot pomembno, kateri problemi in vprašanja dobijo javno pozornost in s tem tudi večjo politično angažiranost za reševanje.

Kandidatom in kandidatkam smo tako posredovali vprašanje, kakšno je njihovo mnenje o vlogi Maribora pri razvoju Slovenije.

Vloga mesta Maribor pri razvoju Slovenije

Pravnica in neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar v centralizaciji tako ne vidi dobrih rešitev in se je obenem zavezala, da bo štajersko prestolnico tudi v prihodnje pogosto obiskovala: “Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in si takšno mesto v naši družbi tudi zasluži. Centralizacija moči zgolj v glavnem mestu ni dobra rešitev. Zavzemam se, da Maribor okrepi svojo gospodarsko in tudi širšo družbeno vlogo v Sloveniji, kot jo je nekoč že imel. Maribor odlikuje tudi izjemen kreativni naboj, je kulturno mesto, ki izstopa prek meja naše štajerske regije in državnih meja. V Mariboru imam vrsto dobrih prijateljev in ga bom tudi kot predsednica pogosto obiskovala.”

“Maribor je pomembno izobraževalno, kulturno in končno tudi gospodarsko središče, ki pa je še vedno preveč obremenjen z post-industrijskim zlomom, ki ga je doživelo mesto in z njim širša regija, kar je izjemno poglobilo socialne neenakosti med ljudmi ter družbene posledice teh neenakosti. Menim, da je potencial Maribora premalo izkoriščen, predvsem z vidika decentralizacije. Maribor ima primerno infrastrukturo, ki omogoča, da bi se določene javne službe in del državne uprave lahko preselil tja. S tem bi se še dodatno spodbudilo razvoj regije, znižala bi se brezposelnost, prav tako pa bi se zmanjšali tudi negativni vplivi na okolje, ki nastanejo kot posledica vsakodnevnih migracij ljudi iz širše regije proti Ljubljani,” pa je o drugem največjem slovenskem mestu dejal kočevski župan Vladimir Prebilič.

Več močnih, razvitih in samozavestnih središč bomo imeli po Sloveniji, močnejši bomo v celoti.

Da je Maribor ena gonilnih sil slovenskega gospodarstva, je prepričana ginekologinja Sabina Senčar, ki se na volitve podaja s podporo stranke Resni.ca. “Maribor in Štajersko vidim kot eno izmed gonilnih sil Slovenije pri njenem gospodarskem razvoju. Maribor bi moral zasesti mesto, ki mu je nekoč pripadalo. Stičišče koridorjev Srednje, Vzhodne in Južne Evrope mu daje izredno geostrateško pozicijo, ki je premalo izkoriščena, a ogromno obeta. Maribor je univerzitetno mesto, zato izobraženih, mladih ljudi ne manjka, ki bi pomagali pri njegovem razvoju. Potrebno jih je le zadržati, da ne bodo zapustili domači kraj. To pa lahko dosežemo le z ugodnejšo davčno in socialno politiko ter predvsem s finančno spodbudo mladih podjetnikov, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta, na podoben način kot to počnejo drugod v Evropi. Maribor in Štajerska imata ogromno potenciala tudi v turizmu zimskem, letnem, termalnem. Maribor je mesto Rudolfa Maistra, enega največjih Slovencev, je mesto, ki ima najstarejšo trto na svetu, je mesto kulture (Evropska prestolnica kulture 2012) in mesto mladih (Evropska prestolnica mladih 2013), zato bi ta znamka, skupaj s turistično ponudbo prinesla izredno dodano vrednost regiji,” je poudarila.

Maribor je univerzitetno mesto, zato izobraženih, mladih ljudi ne manjka, ki bi pomagali pri njegovem razvoju. Potrebno jih je le zadržati, da ne bodo zapustili domači kraj.

V Mariboru vidi veliko neizkoriščenega potenciala tudi Janez Cigler Kralj, predstavnik NSi: “Čeprav mi je pri srcu vsa Slovenija in prav vsak kraj, moram reči, da je Maribor, kot drugo največje mesto v državi in štajerska prestolnica, v mojih očeh zagotovo druga urbana os Slovenije. In to bi morali upoštevati tudi snovanju razvoja države. Več močnih, razvitih in samozavestnih središč bomo imeli po Sloveniji, močnejši bomo v celoti.”

“Glede na njeno velikost ima Slovenija naravne možnosti za enakomeren regionalni razvoj. Bližina meje nas uči, da je prava strategija v policentričnem razvoju, saj v nasprotnem primeru veliko deficitarnih poklicev odhaja v tujino. Računam, da bodo bodoče pokrajine kompetenten sogovorniki pokrajin v sosednjih državah. Maribor ima tu posebno vlogo zaradi zgodovinskih razlogov in zaradi dejstva, da je drugo največje slovensko mesto ter prestolnica Štajerske. Navezanost na zgodovinske pokrajine je lahko pomemben motivacijski faktor razvoja,” pa je o vlogi Maribora povedal poslanec državnega zbora in član stranke SDS Anže Logar.

Računam, da bodo bodoče pokrajine kompetenten sogovorniki pokrajin v sosednjih državah.

Milan Brglez, evropski poslanec iz stranke Socialnih demokratov, je v svojem odgovoru izpostavil potrebo po policentričnem in enakovrednem razvoju vseh delov države: “Nasploh bi si želel več policentričnega razvoja Slovenije. Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji, z izjemnimi potenciali, ki jih je treba še okrepiti.

“Predvsem bi morala Slovenija sodelovati pri razvoju Maribora, podobno kot pri ostalih zapostavljenih regijah, ne da jih pušča na cedilu. Ključ pri tem ni pršitev državnih institucij ali le vlaganje v infrastrukturo, marveč aktivna industrijska politika. Vključno z delavsko demokracijo v podjetjih, ki zagotavlja, da obrati skrbijo za skupnost, v kateri se nahajajo. Noben drug kraj tega ne ve bolje kot Maribor, svojčas cvetoče industrijsko mesto, ki mu je kapitalizem vzel delovna mesta,” pa je v odgovoru na vprašanje o vplivu Maribora na razvoj države dejal Miha Kordiš, poslanec Levice.

Kako premostiti vrzel med Z in V kohezijsko regijo

Kandidatom in kandidatkam smo posredovali tudi vprašanje, kakšno je njihovo mnenje o vedno večji razvojni vrzeli med Z in V kohezijsko regijo v državi in na kakšen način nameravajo Vlado RS opozoriti, da se zmanjšajo razlike.

“V zadnjih nekaj mesecih sem veliko hodila po Sloveniji, bila sem od Kopra do Lendave, od Brežic, Bizeljskega do Jesenic. Slovensko podeželje je izjemno lepo, regionalna središča so nosilci razvoja in župani so pri tem opravili pomembno vlogo. Širom Slovenije opažam tudi povezave, ki jih v prestolnici ali na državni ravni ni moč zaznati. Med seboj se povezuje več občin, ki jih vodijo župani različnih strank – zato, da bi dosegli napredek in zagotovili dobre rešitve in blaginjo za svoje občane. To je velika odlika našega podeželja. Razvojna vrzel pa je dejstvo, kljub izjemnim malim in srednjim podjetjem povsod po Sloveniji. A s pametnim vlaganjem, z odpiranjem delovnih mest izven mestnih središč, z izboljšano cestno ali železniško infrastrukturo je pričakovati, da se bodo ta razmerja spremenila. Že sedaj mnogi župani ugotavljajo, da imajo več otrok v šolah in vrtcih, kot nekdaj. To je dobro znamenje. Moja naloga pri tem je, da enakomeren razvoj Slovenije ostane visoko tudi na moji agendi in da tej vsebini namenimo reden predsedniški posvet,” je poudarila pravnica in neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar.

Predsednik se mora zavzeti za aktivno industrijsko politiko, za gospodarski razvoj po meri potreb v družbi, ne pa po meri maksimalnega dobička.

Kočevski župan Vladimir Prebilič kot eno ključnih prioritet programa izpostavlja decentralizacijo: “Slovenija ni tako velika, da bi imeli državo dveh hitrosti, zato je eden ključnih poudarkov mojega programa tudi decentralizacija. To se da spodbujati in dosegati na več ravneh. Prvi korak lahko naredi država preko državne uprave in drugih javnih služb, ki morajo biti dostopni vsem državljankam in državljanom. Menim in k temu bi pozval vsakokratno vlado, da bi morale biti tudi nekatere službe državne uprave organizirane izven Ljubljane, kar bi bil pomemben signal državljanom. Zavezujem se, da bi kot predsednik v svojem mandatu obiskal vse slovenske občine, kjer bi se posvetoval s prebivalci o njihovih aktualnih potrebah.”

Skupaj s predsednikom vlade, predsednico parlamenta in predsednikom/-co Državnega sveta bomo skušali premakniti smer v skladnejši regionalni razvoj. Volja je na vseh straneh, v to verjamem.

Ginekologinja Sabina Senčar, ki se na volitve podaja s podporo stranke Resni.ca v razlogih za vrzel med V in Z regijo vidi napačno gospodarsko politiko. “Vrzel med Z in V kohezijsko regijo v državi je čedalje večja zaradi desetletja trajajoče napačne gospodarske politike države. Maribor (center V kohezijske regije) je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, sami vemo, kakšen je njegov položaj danes. Sama bi najprej vzpostavila stik z lokalnimi predstavniki vseh sfer družbe, jim prisluhnila in sooblikovane predloge predstavila predstavnikom Vlade RS,” je izpostavila.

Slovenija ni tako velika, da bi imeli državo dveh hitrosti.

Janez Cigler Kralj, predstavnik NSi, vidi v skladnem razvoju regij moč Slovenije: “Slovenija bo res močna, ko bo enakomerno razvita in sam se že ves čas zavzemam za bolj skladen regionalni razvoj. Sem sodi tudi razdelitev države na pokrajine, kar bo velik in pomemben korak na tej poti. Ena ključnih osnov za to je tudi razvita prometna infrastruktura, za kar se je stranka NSi v času prejšnje vlade zelo zavzemala, naš minister Jernej Vrtovec pa je na tem področju premaknil kar nekaj stvari, ko se jih prej desetletja ni dalo.”

“Slovenija ima zaradi svoje velikosti odlične naravne možnosti za bolj enakomeren razvoj. Vsaka regija ima svoje danosti in priložnosti. Ključna za razvoj novih pobud se mi zdi kakovostna infrastruktura. Veljalo bi razmisliti tudi o posebnih programih za spodbujanje investicij,” pa je o regionalnem razvoju v državi povedal poslanec državnega zbora in član stranke SDS Anže Logar.

Med seboj se povezuje več občin, ki jih vodijo župani različnih strank – zato, da bi dosegli napredek in zagotovili dobre rešitve in blaginjo za svoje občane. To je velika odlika našega podeželja. Razvojna vrzel pa je dejstvo, kljub izjemnim malim in srednjim podjetjem povsod po Sloveniji.

Da je bil policentrični razvoj ena izmed njegovih prioritet, je poudaril tudi evropski poslanec Milan Brglez: “Vedno sem se zavzemal za policentrični razvoj naše države. Nadaljeval bom pogovore strokovnjaki o regionalizaciji Slovenije, preveril bom tudi politično podporo predlogom v DZ. Skupaj s predsednikom vlade, predsednico parlamenta in predsednikom/-co Državnega sveta bomo skušali premakniti smer v skladnejši regionalni razvoj. Volja je na vseh straneh, v to verjamem.”

Velik pomen industrijske politike in posledično gospodarstva pa pri enakovrednem regionalnem razvoju vidi Miha Kordiš, poslanec Levice: “Predsednik se mora zavzeti za aktivno industrijsko politiko, za gospodarski razvoj po meri potreb v družbi, ne pa po meri maksimalnega dobička.”