Nova zaušnica

Maščevalni minister Vasko Simoniti: denar jim je odrekel, ker so ga tožili

Polona Krušec
11. 1. 2022, 16.15
Posodobljeno: 1. 8. 2023, 11.10
Deli članek:

Ministrstvo za kulturo razpolaga z rekordnim zneskom za kulturo v zgodovini samostojne države, a kljub temu nekaterim najvidnejšim udejstvovalcem na tem področju denar odreka. Prizadeti menijo, da jih kaznuje, ker so ga tožili in ker so kritiki oblasti.

Sta
So brez financiranja ministrstva za kulturo ostali, da bi jih cenzurirali in kaznovali?

Nevladne organizacije, ki so se prijavile na štiriletni programski razpis ministrstva za kulturo za uprizoritvene umetnosti, so prejšnji teden prejele odločbe o sofinanciranju. Osmim organizacijam so sredstva odobrili, kar nekaj pa so jih zavrnili, med drugim zavode Maska, Delak in Emanat, društvo Mesto žensk, Nomad Dance Academy Slovenija in Gledališče Glej.

Alja Lobnik, direktorica in umetniška vodja Maske, je ob tem sporočila, da so po njihovem mnenju iz financiranja izpadle organizacije, ki so politične in kritične do vsakokratne oblasti, pogumne, drzne in izjemne v umetniških zastavitvah ter preprosto nujne za gledališko krajino. »To ne kaže samo na neodgovorno politiko, ampak na politiko, ki je konservativna v razumevanju tega, kaj vse je umetnost, in preprosto poreže robove oziroma tisto, kar sili ven. Nefinanciranje je postalo mehanizem regulacije izrekanja in ustvarjanja,« je dejala.

Spoštovani minister …

Zavod Maska se je ob odtegnitvi financiranja odločil ministrstvu za kulturo napisati javno pismo, vsebino katerega so predstavili tudi nam. V njem navajajo, da ministrstvo razpolaga z rekordnim zneskom za kulturo v zgodovini samostojne države, a je kljub temu razpolovilo sredstva za nevladne organizacije. »S tem je ostro zarezalo v slovensko in mednarodno kulturno krajino, saj številni nevladniki s svojimi programi spadajo med najpomembnejše snovalce novih uprizoritvenih tokov in formatov. Odvzem sredstev tako razumemo kot strategijo dolgoletnega krčenja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij. Ministrstvo za kulturo s tem dejanjem nadaljuje degradacijo in destabilizacijo sektorja, ki je od nekdaj eden najbolj živih in progresivnih delov sodobne umetnosti,« je v pismu o resorju, ki ga vodi Vasko Simoniti, sporočil zavod.

Facebook
Zavrnjeni.

Kazen in cenzura

V njem so izpostavili tudi, da je večini organizacij, ki jim sredstev za sofinanciranje niso odobrili, skupna ena poteza. »Ob prejšnjem izpadu iz programskega financiranja so štiri organizacije tožile ministrstvo za kulturo, upravno sodišče je odločilo, da morajo vloge ponovno v obravnavo. Po ponovni presoji komisije sta bila naknadno sofinancirana še dva zavoda (Maska in Emanat). Vse organizacije, ki so se spustile v tožbo, so letos znova izpadle iz financiranja. Nefinanciranje je postalo sredstvo kaznovanja in cenzure izrekanja ter ustvarjanja. Tem organizacijam je skupna še dodatna lastnost, izkazujejo se z družbenopolitičnim angažmajem do vsakokratne oblasti, njihove prakse pa so kar največkrat tiste, ki so drzne v formatih in vsebinah, ustvarjajo polje eksperimenta in srečanja z neznanim. Lahko bi rekli, da gre za načrtno rušenje skupine organizacij, ki so vselej premikale meje. To je poteza ozkoglede in konservativne kulturne politike, politike revanšizma,« poudarjajo pri zavodu Maska. 

»Ne« za mlade 

Simonitijevemu resorju so v pismu sporočili tudi, da glede na to, da v novo obdobje zavod Maska vstopa generacijsko prenovljen, saj vodenje prevzemajo mladi, njegovo potezo, da jim odvzame denar, razumejo tudi kot poskus zatiranja nove generacije, »kar pomeni jasen znak za zaustavitev revitalizacije celotne scene, znak, da ministrstvo ne omogoča prihodnosti polja, in brutalno demonstracijo oblasti«.

Zavod Maska dodaja, da je programsko in finančno brezobzirno lomastenje po nevladnem sektorju ter umanjkanje vizije za nadaljnji razvoj celotne kulturno-umetniške produkcije »srž problema vseh nevladnikov, tako izpadlih kot sprejetih v sofinanciranje, zato smo prepričani, da le s skupnim bojem lahko razbijemo zatohlo kulturno hegemonijo«, so še besede iz pisma ministru Simonitiju, pod katero se podpisujejo Alja LobnikTina Dobnik, Pia Brezavšček, Rok Bozovičar, Gregor ModerAleš MendiževecUrška Comino, Nataša Božič in Taja Lesjak Šilak.

Facebook
Ekipa Maske ima pismo za Vaska Simonitija.

Velik udarec

Oglasili so se tudi iz Gledališča Glej, ki je prav tako ostalo brez sredstev. Zato je pod vprašajem njihov obstoj, obstoj enega redkih uprizoritvenih prostorov za sodobno avtorsko gledališče v Sloveniji, ki je že pet desetletij življenjskega pomena predvsem za mlade ustvarjalke in ustvarjalce. »Poleg tega je nejasna prihodnost mednarodnih povezav za preboj slovenskih umetnikov ter vrhunskih gledaliških dosežkov doma in v tujini, ki jih Gledališče Glej kot najstarejša neodvisna gledališka hiša v Sloveniji kontinuirano predstavlja od leta 1970. Pa tudi prihodnost treh festivalov, od tega enega mednarodnega. Delo več sto umetnikov in strokovnih sodelavcev. Prebojnega in inovativnega mladinskega programa avtorskega gledališča. Glej je tudi motor dveh ključnih povezovalnih elementov za profesionalizacijo neodvisne uprizoritvene scene, saj kooridiniramo mednarodno platformo TRIGGER, ki skrbi za gostovanja predstav v tujini, ter program razvoja občinstva Abonma Transferzala, ki povezuje neodvisne odre v Ljubljani,« so sporočili iz Gleja.

Imajo dovolj točk, a …

Odvzem sredstev razumejo v kontekstu dolgoletnega krčenja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij, saj se število programsko financiranih organizacij na področju uprizoritvene umetnosti že nekaj zaporednih razpisov krči. »Glede na obseg, kakovost in profesionalnost dela si financiranje zasluži bistveno več od osmih organizacij. To prepoznava tudi komisija na ministrstvu za kulturo, ki je tokrat Gledališču Glej namenila količino točk, ki omogoča preboj med financirane organizacije, a za vse ni bilo dovolj sredstev. Kolegicam in kolegom, ki so financiranje v tem obdobju dobili, iskreno čestitamo za odlično delo, saj verjamemo, da si financiranje zaslužijo,« poudarjajo v Gleju

Dodajajo, da niso edini, ki plačujejo ceno krčenja prostora za nevladno produkcijo, »saj financiranje ni bilo odobreno tudi številnim drugim visokokakovostnim prijaviteljem. In vemo, da za sektor najhujše z rebalansom za letošnje in prihodnje leto, s katerim se zmanjšuje proračun nevladnim organizacijam v kulturi za polovico, šele prihaja. Odvzem sredstev nas je prizadel še toliko bolj, ker smo že v drugem letu boja proti koronavirusu, zaradi katerega smo od leta 2020 večino časa preživeli zaprti ali ob drastično zmanjšani kapaciteti. Kljub nemogočim pogojem dela smo obe zadnji sezoni izpeljali v celoti,« so besede omenjenega gledališča.

Namesto ministra Slovenci

Sicer imajo podporo Mestne občine Ljubljana, Evropske komisije, Centra za kreativnost, ministrstva za javno upravo, javnega sklada za kulturne dejavnosti ter sponzorjev, a je bilo ministrstvo za kulturo vseeno njihov največji financer, zato je zdaj v njihovih načrtih nastal prepad, ki ga brez pomoči ne morejo premostiti. 

Zato so se odločili, da se obrnejo na ljudi, da jim prek donatorske kampanje pomagajo prebroditi najhujše. Podrobnosti o tem, kako jim lahko javnost izkaže podporo, so na spletni strani Glej.si. Proučujejo tudi možne pravne poti. »Uporabili bomo vse možne pravne vzvode. Če nam do konca leta ne uspe zagotoviti stabilnega financiranja, bomo primorani proučiti vse možnosti nadaljnjega (ne)obstoja Gledališča Glej. Upamo in verjamemo, da do najbolj črnega scenarija ne bo prišlo,« so povedale Inga Remeta, Barbara Poček, Anja Pirnat in Tjaša Pureber, ki sestavljajo umetniški svet Gledališča Glej.

Sta
Alja Lobnik